Med prebivalci Evropske unije je več kot 15 odstotkov invalidov, med prebivalci Slovenije pa jih je okoli 12–13 odstotkov. Med vsemi zaposlenimi v Sloveniji je približno 4 odstotke invalidov, kar pomeni, da je pri nas zaposlenih manj kot tri desetine invalidov. Na ravni EU že dolgo velja strateška usmeritev, da je treba ustvariti vključujoče okolje tudi za ljudmi z oviranostmi, ki lahko vstopijo na trg delovne sile, so poudarili na posvetu, ki je bil v petek, 10. marca 2023.
Predsednik državnega sveta (DS) Marko Lotrič je uvodoma spomnil na konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov, ki jo je Slovenija ratificirala leta 2008 in v kateri so zapisane številne pravice invalidov. O teh pravicah po njegovih besedah pogosto slišimo, ni pa nujno, da jih tudi razumemo in družbeno odgovorno uresničujemo. "Ne smemo pozabiti, da je velik pokazatelj razvoja družbe tudi njen odnos do najšibkejših členov. DS je in bo tudi v nadalje s ponosom del te zgodbe, ki jo bomo pisali vsak dan," je še zagotovil Lotrič.
Prvi korak bo oglasna in medijska kampanja
Projekt Vključen svet predstavlja začetek dolgoročne kampanje za vključevanje invalidov na trg delovne sile, je povedala njegova soustvarjalka Alenka Vidic Praprotnik. "Cilji projekta so detektirati pomanjkljivosti v sistemu trga delovne sile, povečati zanimanje delodajalcev za zaposlitev invalidov, povečati število invalidov, zaposlenih na delovnih mestih, za katere so usposobljeni, razbijati mite, povezane z invalidi, in ustvariti okolje, v katerem podjetja in invalidi lahko najbolje sodelujejo," je povzela Vidic Praprotnik. O programu projekta je povedala, da bodo v prvi fazi od marca do maja letos organizirali številne osveščevalne dogodke v podjetjih ter zagnali oglasno in medijsko kampanjo. "Do leta 2025 si bomo prizadevali ustvariti platformo za lažje povezovanje med delodajalci in iskalci zaposlitve," je še pojasnila Vidic Praprotnik.
Po mnenju predsednika komisije DS za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide Danijela Kastelica, ki je tudi predsednik Zveze paraplegikov Slovenije, ni razlogov, da invalidne osebe v sodobni, demokratični in tehnološko napredni družbi ne bi dejavno prispevale k proizvodnim procesom in delovnim okoljem. Skrajni čas je, da vsi deležniki stopijo skupaj in začnejo uresničevati skupno vizijo demokratične in vključujoče družbe, je dejal kot povezovalec posveta.
MDDSZ: Odprti smo za vse predloge
Na ministrstvu za delo v sodelovanju z zavodom za zaposlovanje aktivno sodelujejo pri določenih projektih, s katerimi želijo odpraviti neskladja na trgu dela in manjšati ovire pri zaposlovanju. V te programe so vključene ranljive skupine, tudi invalidi, je zagotovila Helena Porenta z direktorata za invalide na ministrstvu. Projekt je pozdravila in dejala, da so na ministrstvu odprti za vse predloge sprememb. "Preko zakonodaje tudi MDDSZ vzpodbuja zaposlovanje invalidov. Z uveljavitvijo kvotnega sistema so bili delodajalci zavezani k izpolnjevanju kvote, po drugi strani so upravičeni do določenih vzpodbud, če zaposlujejo invalide: subvencija plače, prilagoditev delovnih mest, opuščeni prispevki, nagrade," je poudarila Porenta. Tudi na ministrstvu želijo vzpostaviti spletno platformo "kot svetovalno točko, prek katere bomo obveščali in ozaveščali tako delodajalce kot invalide, odgovarjali na vprašanja, in kjer bo potekala izmenjava dobrih praks," je pojasnila Porenta. Izpostavila je še, da je velik izziv staranje invalidov. "Statistika kaže, da je bila ob koncu leta 2022 med vsemi brezposelnimi invalidi večina starejših od 55 let."
ZRSZ: Ovire in predsodki so na obeh straneh
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje pa je pomemben deležnik predvsem z vidika zaposlitvene rehabilitacije in vključevanja invalidov na trg dela, je izpostavila v. d. generalne direktorice Greta Metka Barbo Škerbinc. Za uresničitev velikega potenciala invalidov je po njenih izkušnjah potreben velik nabor rešitev in storitev, predvsem pa je nujna stabilna podporna mreža, ki omogoča kakovostno vključevanje invalidov na trg dela. Pomemben del te mreže po njenih navedbah predstavljajo rehabilitacijski svetovalci zavoda. "Ovire in predsodki so na obeh straneh. Pozdravljamo to kampanjo. Koristila bo tako delodajalcem kot invalidom, ki bodo lažje našli delovno mesto. Posledica bo tudi večja zaposlenost na splošno," je povedala Barbo Škerbinc pri tem pa zagotovila, da bo Zavod za zaposlovanje vsem zainteresiranim deležnikom nudil vse strokovno znanje in izkušnje.
"Potrebujemo hitrejše postopke in bolj pregledno zakonodajo"
Predstavnica pravne službe Gospodarske zbornice Slovenije Nina Ličar je potrdila, da bodo delodajalcem informacije prišle zelo prav. Opozorila je tudi, da so le-te zdaj raztresene po različnih zakonih, tako da sistem ni pregleden. "Delodajalci se že skoraj dve desetletji srečujemo s težavami zaradi nepreglednosti in nekonsistentnosti zakonodaje. Delodajalci se v množici predpisov zgubijo in izgubijo voljo," je opozorila Ličar in poudarila, da potrebujemo hitrejše postopke, enostavnejšo in preglednejšo zakonodajo. Težavne razmere je ponazorila s konkretnim primerom, ko so želeli invalidno osebo s 6. stopnjo izobrazbe zaposliti na delovno mesto, na katerem je bila zahtevana 5. stopnja. "Kljub temu, da je gospod želel delati na nižji stopnji, to zaradi zakonodajnih predpisov ni bilo mogoče," je povedala in izrazila upanje, da bodo deležniki pristopili k sodelovanju z delodajalci.
Izkušnje invalidov so različne
Nino Batagelj je pred sedmimi leti sam izkusil proces zaposlitvene rehabilitacije in povedal, da gre za dolgotrajen postopek, ki ti ubije željo, da bi delal, delodajalcu pa željo, da bi te zaposlil. "Postopki, ki so potrebni, da se vse to zgodi, se morajo skrajšati in poenostaviti. To, da moraš, preden se vsega skupaj lotiš, prebrati debel učbenik, ni prava pot," je opozoril Batagelj. Tudi Primož Jeralič iz Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS), ki tako kot Nino Batagelj uporablja invalidski voziček, je bil do veljavnega sistema kritičen. "Mi si želimo delati, smo sposobni in izobraženi. Poklicna rehabilitacija je predolga. Marsikdo v času, preden se usposobi za novo delovno mesto, diplomira. Postopke je treba pohitriti, ljudje morajo čim prej na delovno mesto. Mi invalidi ne želimo biti problem. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je predpotopen, nujno potrebuje spremembe. Verjamem, da nas boste vključevali in poslušali znanje in izkušnje tudi z naše strani," je pristojne pozval Jeralič.
Pozitivno izkušnjo s procesom zaposlitvene rehabilitacije pa je opisal Marko Mikulin. Zaradi izgube vida je bil primoran poiskati novo delovno mesto. "Ko sem začel delati, sem ugotovil, da si želim več fleksibilnosti in po dveh letih je dozorela odločitev, da se samozaposlim. Avgusta lani sem odprl svoj s.p. Moram pohvaliti URI Soča in svojo svetovalko na Zavodu za zaposlovanje Nova Gorica. Verjeli so vame, hkrati pa sem bil tudi sam proaktiven," je povedal Mikulin in ob tem opozoril na pomembnost dostopnosti spletnih strani za slepe in slabovidne.
Gal Jakič , podjetnik in paraolimpijski športnik, je opozoril na vzroke za to, da je zaposlovanje invalidov bolj redkost kot pravilo: "Arhitekturna nedostopnost in zgrešeno dojemanje zmožnosti invalida s strani delodajalca." Povedano je ponazoril z lastno izkušnjo: "Podjetje, kjer sem že delal, se je obrnilo name, če bi prevzel drugo delovno mesto, in smo prišli do dogovora, da bi to šlo. A zaradi arhitekturnih ovir se je zapletlo, saj delovno mesto ni bilo dostopno." Po Jakičevih besedah so v podjetju še izpostavili: "Če na to delovno mesto zaposlimo invalida, menimo, da ekipa ne bo do enake mere razbremenjena, kot če ta oseba ne bi bila invalid." Takšno razmišljanje je po Jakičevem mnenju zgrešeno, saj je predvidevanje delodajalcev o tem, kaj vse potrebujejo invalidi, napačno.
Mirjam Kanalec iz Društva paraplegikov Ljubljanske pokrajine že 38 let sledi napredku na področju zaposlovanja invalidov. "Veliko invalidov ne želi delati. 80 odstotkov invalidov ni zaposlenih, pa ne zato, ker nimajo možnosti. Je udobno in preveč finančno podprto. Veliko bo potrebno narediti za motivacijo in informiranje med invalidi. Moramo motivirati naše člane za vključitev v delovni proces," je opozorila Kanalec.
Kvotni sistem: pesek v oči ali pomemben instrument za zaposlovanje invalidov?
Primož Jeralič je poudaril, da je kvotni sistem, ki delodajalcem, ki zaposlijo določeno število invalidov omogoča določene olajšave, zgolj pesek v oči, saj "ko sem se potegoval za delovno mesto v enem dobrem podjetju, so mi rekli, da oni so že zapolnili kvoto." Na drugi strani pa je direktorica invalidskega podjetja Želva, ki ima 300 zaposlenih, od tega je več kot polovica invalidov, Mira Potokar, povedala, da je težko pridobiti delavce, ki so invalidi. "Invalidi ste plašni in tudi z vaše strani pričakujemo več iniciative. Kvotni sistem, ki je bil izpostavljen kot negativen, je za nas je zelo pomemben, saj je to eden izmed instrumentov, s katerim si na trgu odpiramo pot in zaposlujemo invalide," je pojasnila Potokar. Da so med invalidi tako tisti, ki želijo delati, kot tudi taki, ki potrebujejo več spodbude," je poudarila Lea Kovač z ZRSZ in dodala, da enako velja tudi za delodajalce. "Zaposlitvena rehabilitacija zagotovo ni edina, ki vpliva na število invalidov na trgu dela, ravno tako ne kvotni sistem. Danes smo slišali nekaj zgodb. V zaposlitveno rehabilitacijo je vključenih več kot 2000 oseb vsako leto. V povprečju traja 3 do 6 mesecev. To je glede na zakonske možnosti (do 2 leti) pod povprečjem," je pojasnila Kovač. Da se kvotnega sistem ne drži niti javna uprava, ki zaposluje najmanjše število invalidov, je povedal direktor Sveta Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO) Borut Sever in zaključil: "Vključujoča družba bomo, ko bomo imeli enako število zaposlenih na strani invalidov in drugih. Seveda smo še daleč od tam. Zaposlitev je le eno od področij, ki jih moramo urediti. Da bi lahko zaposlovali več invalidov, morajo biti dostopni vzgojno-izobraževalni sistem, javni prevoz in druga infrastruktura."
