Evropski dan gluhoslepih je namenjen ozaveščanju družbe o potrebah in sposobnostih gluhoslepih oseb. Po raziskavi, ki jo je leta 2014 v 27 evropskih državah opravila Evropska mreža gluhoslepih (European Deafblind Network – EDBN), naj bi v EU živeli skoraj trije milijoni oseb z gluhoslepoto. V Sloveniji naj bi jih bilo okoli 300.
"Ljudje z gluhoslepoto v Sloveniji ob stalni strokovni pomoči nenehno dokazujejo, da so sposobni, uspešni, vsestranski in zelo nadarjeni, kar lahko vedno znova vidimo v tesnem sodelovanju z njimi in v raznih umetninah, ki nastajajo izpod njihovih rok," so ob letošnjem prazniku zapisali v Združenju DLAN, ki je samostojna in neodvisna strokovna invalidska organizacija s statusom reprezentativnosti za osebe z gluhoslepoto. Je polnopravni član Evropske zveze gluhoslepih (EDbU), Svetovne federacije gluhoslepih (World Federation of the Deafblind) ter Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS). Je edina organizacija v Sloveniji, ki predstavlja gluhoslepoto v mednarodnem prostoru in jo priznavajo mednarodne organizacije.
Ob letošnjem prazniku so se člani Združenja DLAN svojim podpornikom in donatorjem zahvalili z umetniškim nastopom. Povabljenim so predstavili knjige, ki brez njihove podpore v Združenju ne bi mogle nastati. Med njimi je ponatis knjige Svet na DLANI: Jezik gluhoslepih, Pravica biti človek, ki opisuje delovanje Združenja od njegove ustanovitve leta 2005 do danes, in dopolnjena izdaja knjige Haptični način sporazumevanja z ljudmi z gluhoslepoto I, ki prinaša 130 haptičnih znakov, namenjenih dopolnilnemu sporazumevanju ljudi z gluhoslepoto in so popolnoma prilagojeni slovenskemu okolju. "Te in številne druge knjižne izdaje, ki so nastale in nastajajo v Združenju gluhoslepih Slovenije DLAN, so zelo dragocene in predstavljajo velik prispevek k slovenski kulturi in bogatitvi strokovnosti na področju gluhoslepote," so v sporočilu za medije zapisali v Združenju.
Sekretarka Združenja DLAN dr. Simona Gerenčer je poudarila, da so v Združenju DLAN ob ustanovitvi organizacije uspešno umestili ljudi z gluhoslepoto na zemljevid Slovenije, hkrati s strokovnim delom pa nenehno izboljšujejo kakovost življenja gluhoslepih in skupaj z njimi iščejo smisel življenja.
V Združenju gluhoslepih Slovenije DLAN že od ustanovitve razvijajo jezik gluhoslepih skupaj z ljudmi z gluhoslepoto. Slovenija je tako lani postala prva država na svetu, ki je v Ustavo RS vpisala jezik gluhoslepih. Po zaslugi strokovne skupine Ustavne komisije Državnega zbora RS za vpis znakovnega jezika v ustavo so vladni predlog dopolnitve ustave razširili s svobodno uporabo madžarskega in italijanskega znakovnega jezika na območjih občin, kjer živita narodnostni manjšini, in s svobodno uporabo in razvojem jezika gluhoslepih.
Kljub številnim uspehom Združenja DLAN se organizacija srečuje velikimi ovirami. Ljudje z gluhoslepoto se v slovenskem prostoru vsak dan spoprijemajo s številnimi izzivi in nerazumevanjem, njihova problematika pa ni ustrezno naslovljena. Tako ostajajo tista skupina državljanov, ki so najbolj zapostavljeni in odrinjeni. "Tako zahtevnega področja, kot je gluhoslepota, država ne sme prepustiti na pleča srčnosti dobrih ljudi. To področje zahteva izjemno veliko strokovnega znanja, izkušenj, empatije, potrpežljivosti in zbranega uma," je opozorila Gerenčer in odločevalce pozvala, da naredijo ključne korake k izboljšanju stanja in življenja ljudi z gluhoslepoto.
Državna sekretarka kabineta predsednika Vlade Nataša Sax je poudarila, da je vlada na predlog Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) že sklicala fokalno skupino, ki bo skrbela za uresničevanje potreb invalidov, kamor spadajo tudi gluhoslepe osebe, ki jim želijo urediti pravice.
Evropski poslanec dr. Milan Brglez, ki gluhoslepe spremlja že vrsto let, je dejal, da je pomembno, da se področje gluhoslepote uredi, ter izrazil svojo podporo Združenju DLAN in ljudem z gluhoslepoto tudi v prihodnje. Navzoče je nagovorila tudi svetovalka predsednika RS Vlasta Nussdorfer in povedala, da se je že kot varuhinja človekovih pravic srečala z gluhimi in slepimi, še posebej pa jo je prevzelo, ko se je srečala z ljudmi z gluhoslepoto, saj si ni predstavljala, kako huda invalidnost je to. Izrazila je zadovoljstvo, da je imela priložnost videti in slišati nastope ljudi z gluhoslepoto, ki so jo zelo ganili.
"Na tem pomembnem dogodku smo svojo zahvalo izrekli tudi Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Fundaciji za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij ter Mestni občini Ljubljana, ki že vrsto let podpirajo in omogočajo delovanje Združenja DLAN, ter Ministrstvu za kulturo, ki sofinancira projekt Knjige, dostopne ljudem z gluhoslepoto in s tem omogoča izdaje priredb publikacij v brajico, zvočni zapis in lahko branje," so še dodali v Združenju DLAN.
