Otroci in mladostniki s posebnimi potrebami so se po skoraj treh mesecih učenja na daljavo pred dvema tednoma vrnili v šole in zavode. V skladu z odločitvijo ustavnega sodišča so 4. januarja odprli vrata zavodi za izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. V večini zavodov in šol so 4. januarja potekale priprave na vrnitev otrok in mladostnikov, v šole in zavode pa se je 5. januarja vrnila večina učencev in gojencev.
Večina otrok in mladostnikov se je z veseljem vrnila v šole in zavode
Ravnateljica Centra IRIS Katjuša Koprivnikar pravi, da so se učenci vrnitve v šolo zelo razveselili. Dodaja: "Za mnoge izmed njih je bila vrnitev v šolo ena izmed največjih novoletnih želja. Pogrešali so sošolce, čeprav so se vsakodnevno videvali preko videokonference, kar pa druženja v razredu ne more nadomestiti. Nošenje mask večini ne dela težav, prav tako so osvojili protokol prihoda v šolo, ko si je potrebno razkužiti roke, izmeriti temperaturo in se zadrževati v svojih razredih, da ne pride do mešanja med različnimi skupinami. Dobro so sprejeli tudi vsa nadomeščanja in različne strokovne delavce v razredu, saj so spremembe vsakodnevne."
Matjaž Jeruc, ravnatelj osnovne šole in vrtca pri Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana, pravi, da se je v prvem tednu v zavod vrnilo skorajda 90 odstotkov vseh otrok. Dodaja: "Večina je veselih, da so se vrnili. So pa tudi posamezniki, ki se zaradi strahu pred okužbo ali drugih zdravstvenih omejitev niso vrnili k pouku. Izkušnje so pozitivne s strani otrok in zaposlenih, dobro je, da smo se vrnili nazaj k pouku."
Temu pritrjuje tudi dr. Matej Rovšek, ravnatelj Centra Janeza Levca v Ljubljani: "Večina učencev se je odprtja šol veselila, seveda je nekaj tudi takih, ki so se ob šolanju od doma privadili na nekoliko bolj lagodno učenje, kjer je bistveno manj zahtev. Šolanje na domu je blizu tudi nekaterim drugim učencem, katerih vzgojno izobraževalne potrebe bolj sovpadajo z individualnim pristopom."
Organizacija pouka in dela je v dani situaciji zahtevna
Koprivnikar, ravnateljica Centra Iris, pravi, da so oblikovali mehurčke. Pojasnjuje: "Tako da so učenci od jutra do odhoda domov v ločenih skupinah, ki se ne mešajo. Prav tako smo morali organizirati poseben urnik prehrane, saj imamo malo jedilnico in naenkrat lahko v njej malica le ena skupina učencev. Navodila za spoštovanje ukrepov proti širjenju okužbe so podobna kot pred odprtjem šol v septembru. Smo se pa zaposleni pred odprtjem šol šli tudi testirati, a na srečo ni bilo pozitivnih primerov."
Rovšek s Centra Janeza Levca pravi, da so priprave na odprtje potekale že celoten december. Dodaja: "Z odpiranjem večjih težav ni bilo, na delo v šolo se je vrnila večina zaposlenih in več kot 80 odstotkov učencev."
Kako potekata delo in pouk?
V Centru IRIS vse poteka po načrtu, kot najtežji del pa izpostavljajo organizacijo dela zaradi odsotnosti zaposlenih. Ravnateljica Katjuša Koprivnikar izpostavlja: "Žal ne moremo izvajati interesnih dejavnosti, pri katerih se učenci združujejo in najbolj uživajo. Odpovedati pa smo morali tudi zimsko šolo v naravi. Dodatna strokovna pomoč v večinskih osnovnih in srednjih šolah ter vrtcih se večinoma še vedno večinoma izvaja na daljavo in želimo si, da bi bilo mogoče tudi s temi otroci in mladostniki dodatno strokovno pomoč izvajati v živo, kar je neprimerno bolj kvalitetno kot na daljavo. Težava je v zagotavljanju različnih pripomočkov, ki jih zaradi zdravstvenih ukrepov ne more uporabljati več otrok."
Tudi v Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana nekatere oblike pouka izvajajo prilagojeno, denimo jutranje varstvo, podaljšano bivanje, organizacijo prehrane.
V Centru Janeza Levca Ljubljana pa izpostavljajo, da je največ izzivov z vzdrževanjem varnostnih ukrepov pred širitvijo virusa. Ravnatelj Rovšek pravi: "Večino ukrepov izvajamo popolno, nekateri so na meji, zlasti ta z vzdrževanjem primerne razdalje. Žal je to ta trenutek večji izziv kot pedagoška vprašanja. Učitelji poročajo, da so učenci dobro in so lahko kmalu pričeli z učenjem. Bolj nas lahko skrbi slabih 20 % učencev, ki se še niso vrnili v šolo."
Smernice in navodila
Po besedah Rovška so dobili navodila in smernice v začetku decembra, kasneje ob koncu decembra pa le okrožnico, da se 5. januarja 2021 šole odpirajo. Dodaja: "Več nismo potrebovali, le informacije bi do šol lahko prišle hkrati z objavo v medijih ali celo nekoliko prej."
Tudi Jeruc z Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana pravi, da je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport posredovalo okrožnico tik pred koncem leta 2020. Dodaja: "V njej so nam predstavili ukrepe, ki jih moramo upoštevati. Ukrepi so usklajeni s priporočili NIJZ. Dejavnosti potekajo v vseh enotah (vrtec, osnovna šola, srednja šola, dom in zdravstvena enota) v skladu s priporočili. Delo mobilnih učiteljev še vedno v večini poteka na daljavo."
Težave s kadrovsko podhranjenostjo
Kot eno od težav nekateri zavodi za izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami navajajo odsotnost zaposlenih.
Katjuša Koprivnikar s Centra IRIS izpostavlja, da je bila potrebna prerazporeditev dela med vse zaposlene, saj je kar precej zaposlenih odsotnih. Dodaja pa: "S tem se je povečala njihova obremenjenost." Pojasnjuje, da je med zaposlenimi v Centru IRIS veliko mladih. Pravi: "Imajo predšolske otroke ali pa otroke od 1. do 5. razreda osnovne šole, zato so upravičeni do koriščenja varstva otroka. Kar nekaj zaposlenih je tudi v izolaciji ali karanteni zaradi okužbe s koronavirusom, zato je organizacija pouka zelo zahtevna. Trenutno delo organiziramo z dodatnimi obremenitvami učiteljev, spremljevalcev, svetovalne službe in ravnateljice. Razmere se spreminjajo iz dneva v dan, včasih tudi iz ure v uro."
Dr. Matej Rovšek, ravnatelj Centra Janeza Levca Ljubljana, pravi, da v prvem tednu šolanja težav s pomanjkanjem učiteljev ni bilo, vendar to postaja pereč problem. Pojasnjuje: "Nekaj učencev in učiteljev je bilo že v karanteni in potrebna so bila nadomeščanja. Upam, da se ne pojavijo novi rizični stiki in nove karantene."
Kaj pa v primeru slabe epidemiološke situacije?
Na kakšen način bodo ukrepali, če pride do poslabšanje stanja ali če se pojavi večje število okuženih s koronavirusom v zavodu, pojasnjuje Koprivnikar iz Centra IRIS: "Naša glavna skrb je zagotavljati varne razmere za učence in zaposlene. Spoštujemo vse ukrepe, ki nam jih nalaga NIJZ, vendar se zavedamo, da popolne zaščite pred okužbo ni. Želimo si, da bi pouk potekal čim dlje v šoli, saj pri slepih določenih vsebin ne moremo izvajati na daljavo in brez ustreznih ponazoril, maket, tipnih risb in prilagojenih gradiv. Že sedaj imamo izdelan načrt, da lahko takoj preidemo nazaj na izobraževanje na daljavo v celoti ali samo posamezni oddelki. Že v tem trenutku se učenci, ki so ostali doma zaradi karantene ali zdravstvenih razlogov, lahko pouku priključijo na daljavo, saj imamo za to v razredih vso tehnologijo. Vsekakor pa bomo naredili vse, da v šoli čim dlje ostanejo učenci iz posebnega programa, za katere je izvajanje izobraževanja na daljavo najtežje. Ti učenci potrebujejo posebno skrb in veliko rehabilitacijskih vsebin, ki jih ne moremo preložiti na starše."
Na podoben način situacijo vidi tudi dr. Matej Rovšek iz Centra Janeza Levca Ljubljana: "Upamo, da šole ne bomo zapirali v celoti. Že ta teden smo zaprli dva od treh nadstropij doma, vendar se vsi ti učenci v ponedeljek vrnejo. Del naše vsakdanje stvarnosti bo dinamika odrejanja šolanja na domu in karantene za posamezne oddelke in njihova ponovna vrnitev po karanteni. Če bo tako, bomo leto nekako izpeljali do konca in večinoma v šoli."
Vsem trem sogovorcem je v interesu, da šolanje še naprej poteka na takšen način in da ostanejo zavodi za izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami odprti še naprej, vsi omenjeni zavodi pa so se ustrezno odzvali na situacijo in prilagodili izvajanje pouka resnosti epidemiološke situacije.
