Komisija društva je v poletnih mesecih prevozila 4689 kilometrov po Sloveniji, obiskala več kot 180 lokacij in tekom ocenjevanja ugotovila, da imajo v Mestni občini Novo mesto najlepše urejena javna stranišča v kategoriji mestnih občin. V kategoriji ostalih občin pa si je prvo mesto prislužila Občina Črnomelj. Še lani so jim v društvu podelili listino zidak, saj javnih stranišč niso imeli, letos pa so zgradili in uredili zelo lepa javna stranišča. Preverili so, kakšno je stanje javnih stranišč v 12 mestnih občinah, 93 ostalih občinah in 56 bencinskih servisih ob avtocestah v Sloveniji. Priznanje Naj javno stranišče za leto 2023 je v kategoriji mestnih občin prejela MO Novo mesto z doseženimi 4,328 točkami (od 5,00), v kategoriji ostalih občin je najžlahtnejše priznanje prejela Občina Črnomelj z doseženimi 4,638 točkami, v kategoriji bencinskih servisov pa Bencinski servis Petrol Vrtojba, smer Ljubljana, z 4,365 točkami.
Najslabše razmere v Kopru in Gornji Radgoni
Komisija Društva za KVČB je v poletnih mesecih ocenjevala dostopnost, označenost dostopa, urejenost, število sanitarij, sanitarije za invalide, opremo in higienski material. Straniščno metlico za najslabše urejena javna stranišča leta 2023 so podelili Mestni občini Koper, ki ima sicer kar enajst lokacij javnih stranišč, vendar so nekatere plačljive ali nimajo urejenih stranišč za invalide ali so težje dostopne. V kategoriji ostalih občin je straniščno metlico za najslabše urejena javna stranišča 2023 dobila Gornja Radgona. Med bencinskimi servisi pa se je najslabše odrezal Bencinski servis Petrol Voklo, smer Avstrija. »Po petnajstih letih izvajanja akcije z veseljem ugotavljamo napredek na tem področju. Slovenska javnost dobro pozna akcijo in tako tudi težave oseb s kronično vnetno črevesno boleznijo, ki nujno potrebujejo javna stranišča,« je povedala Danica Koren, vodja in koordinatorica akcija Naj javno stranišče. Z akcijo bodo nadaljevali tudi naslednje leto, saj so prepričani, da so še vedno možne izboljšave. In nenazadnje tudi zaradi tega, ker v društvu zasledujejo cilj, da bi vsaka občina v Sloveniji imela javna stranišča, ki bi bila urejena in lepo vzdrževana.
52 občin še vedno brez javnih stranišč
Kar nekaj občin je v letošnjem letu dodalo nove lokacije javnih stranišč k že obstoječim lokacijam, štiri občine (Občina Črnomelj, Občina Jezersko, Občina Zagorje ob Savi in Občina Ankaran) pa so jih zagotovile na novo. Naštete občine namreč lani še niso imele javnih stranišč in jim je bil zato podeljen zidak. »Dvainpetdeset vključenih občin še vedno nima javnih stranišč in jim bomo tudi letos podelili zidak ter jih s tem vzpodbudili k zagotovitvi javnih stranišč,« so sporočili iz KVČB. Med letošnjo akcijo »Naj javno stranišče« so uvedli novost, in sicer so dodali novo kategorijo ekostranišč, ki jih niso ocenili in so jih izvzeli iz rednega ocenjevanja, saj njihova zasnovanost ne sovpada s kriteriji ocenjevanja. Ekostranišča so ekološka dehidracijska stranišča, ki za delovanje izkoriščajo naravne vire, kot sta sonce in veter. Za delovanje ne potrebujejo kanalizacije, elektrike in vode. Posledično ta stranišča nimajo tekoče vode, mila in brisačk, zato so bila v prejšnjih letih po kriterijih slabše ocenjena. »V društvu se zavedamo pomembnosti ekološkega osveščanja in si ne želimo, da bi tovrstno postavljanje stranišč za občine postalo nesmiselno, zato smo letos za ta stranišča uvedli posebno kategorijo,« so pojasnili.
Na bencinskih servisih dve tretjini stranišč plačljivih
"V kategoriji bencinskih servisov smo od 56 bencinskih servisov ocenili 54, saj sta bili dve črpalki zaradi del zaprti. Ugotovljeno je bilo, da stalna prisotnost snažilca pomembno izboljša čistočo stranišč in njihovo založenost s higienskim materialom, ter da so stranišča na splošno dobro higiensko urejena, nekatera celo vzorno, a za dobro končno oceno to ni edini pomemben dejavnik," so povedali predstavniki KVČB. Opozorili so, da sta približno dve tretjini stranišč plačljivi, kar lahko neugodno vpliva na končno oceno stranišča, saj so ta stranišča pri kriteriju plačljivosti ocenjena z oceno ena. "Za naše bolnike in vse uporabnike stranišč si želimo, da bi bila brezplačna za uporabo, saj so posledično lažje in hitreje dostopna", so zapisali člani delovne skupine akcije v bilten letošnje akcije. "Tudi v letošnjem letu smo pridno polnili mobilno aplikacijo Najbližji WC. Mobilna aplikacija je brezplačna in smo jo v letu 2022 tehnično in grafično prenovili. Mobilna aplikacija je v pomoč tudi ocenjevalni komisiji. V društvu želimo, da bi jo uporabljalo čim več ljudi." Do nje lahko dostopate preko različnih naprav. Zemljevid javnih stranišč nudi natančen vpogled v lokacije, kar pripomore, da uporabnik hitreje najde iskano stranišče. Za dodatno olajšanje morebitnega iskanja stranišča so uporabnikom na voljo aktualne fotografije zunanjosti in notranjosti posameznega stranišča. "Aplikacija je preprosta za uporabo in predstavlja splošno družbeno korist, saj s svojo dostopnostjo in širino nudi uporabne informacije za vso družbo, ne le za bolnike s kronično vnetno črevesno boleznijo," je sporočila Korenova.
"Trenutno odsoten – hvala za razumevanje"
Najpogostejše težave, ki spremljajo bolnike KVČB, so odvajanje mehkejšega in vodenega blata, bolečine v trebuhu, krči in nujni, pogosti in hitri pozivi na blato. »Med zagonom bolezni moramo bolniki na stranišče tudi do 30‑krat dnevno in zato potrebujemo stalen ter hiter dostop do stranišč, kjerkoli smo – naj bo to doma ali zunaj. V javnosti in na delovnih mestih pogosto naletimo na oviro pri dostopu do sanitarnih prostorov. Soočamo se s problemom zaklenjenih ali plačljivih sanitarnih prostorov,« je povedala predsednica društva KVČB Mateja Saje. Kronični bolniki imajo težave tudi na delovnem mestu, kjer zaradi narave svojega dela ne morejo zapustiti delovnega mesta, zato z akcijo "Trenutno odsoten – hvala za razumevanje" v podjetjih in drugih delovnih organizacijah ozaveščajo delodajalce o kronični vnetni črevesni bolezni in težavah, s katerimi se soočajo bolniki. Namen akcije "Naj javno stranišče" je opozoriti na težave, ki jih imajo osebe s kronično vnetno črevesno boleznijo pa tudi ostali invalidi. "Z akcijo smo pričeli leta 2009, ko smo počasi in previdno začeli ocenjevati stranišča po slovenskih občinah. Leto pozneje smo akcijo zastavili močneje in jo razširili na bencinske servise ob avtocestah. V naslednjih letih smo pod drobnogled vzeli tudi stranišča v enajstih bolnišnicah, desetih zdravstvenih domovih in šestih večjih trgovskih središčih po Sloveniji," so še sporočili iz KVČB.
