Katere spremembe bo odhod Združenega kraljestva iz Evropske unije po preteku prehodnega obdobja prinesel na trgu dela, pri trgovanju, carinah, spletnih nakupih, v turizmu, pa tudi pri čisto osebnih zadevah, kot so poroke, dedovanje in pridobitev državljanstva, je vprašanje, na katero za zdaj ni jasnega odgovora. Evropski poslanci so 15. januarja v Strasbourgu sprejeli resolucijo, v kateri izražajo zaskrbljenost glede pravic državljanov po izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije. Zahtevajo tudi jamstva glede zaščite pravic državljanov, preden bodo potrdili izstopni dogovor. V resoluciji, za katero je glasovalo 610 poslancev, 29 jih je bilo proti, 68 vzdržanih, parlament izraža tudi zaskrbljenost glede britanske sheme za ureditev statusa državljanov EU. Evroposlanci so poudarili tudi nekatere pomanjkljivosti sistema, kot sta odsotnost fizičnega dokaza za uspešne prosilce ter omejena dostopnost. Resolucija še poziva k pripravi in izvedbi informativne kampanje za državljane, države članice pa k sprejetju ukrepov, ki bodo državljanom Združenega kraljestva na njihovem ozemlju omogočali pravno varnost.
11 mesecev časa za dogovor o prihodnjih odnosih
Po izstopu Združenega kraljestva iz EU z 31. januarjem bo sicer sledilo 11-mesečno prehodno obdobje, v katerem morata Bruselj in London skleniti dogovor o prihodnjih odnosih. To obdobje je mogoče podaljšati enkrat za eno ali dve leti, a britanski premier Boris Johnson trdi, da za to ne bo zaprosil. Zgornji dom britanskega parlamenta oziroma lordska zbornica bo prav danes predvidoma potrjevala predlog zakona o izstopnem sporazumu z Evropsko unijo. Če bo predlog potrdila brez dopolnil, se bo s tem končal postopek sprejemanja zakona v parlamentu. Podpisati ga bo morala samo še britanska kraljica Elizabeta II. Predlog zakona med drugim opredeljuje finančno poravnavo, ureditev glede meje na irskem otoku in pravice državljanov EU v Veliki Britaniji po izstopu iz Unije. Poleg tega onemogoča podaljšanje prehodnega obdobja, ki se bo v skladu s trenutnimi načrti končalo konec leta 2020. Celoten postopek se bo predvidoma končal pred 31. januarjem, ko naj bi Velika Britanija po treh preložitvah brexita vendarle zapustila EU z dogovorom. Sledilo bo 11-mesečno prehodno obdobje, v katerem morata Bruselj in London skleniti dogovor o prihodnjih odnosih.
Številni Slovenci so zaprosili za državljanstvo
Med Slovenci, ki živijo na Otoku, je tudi novinarka in podjetnica Tanja Stankovič, ki pravi, da za zdaj ni čutiti posledic brexita: »Večina Slovencev, ki jih poznam, je zaprosila za državljanstvo, kar je verjetno še najpametneje, če so tukaj vsaj pet let. Sicer pa še ne vemo, kako se bo vse razpletlo.« Sogovornica prizna, da je marsikdo precej časa upal, da Združeno kraljestvo morda vendarle ne bo izstopilo iz Evropske unije: »Tega upanja zdaj ni več. Brexit se bo zgodil, zdaj pa je veliko odvisno od pogajanj. Upam, da se bodo lepo dogovorili, da ne bo prevelikih šokov, negativnih učinkov.« Drama z izstopom traja že od leta 2017 in v zadnjih letih je bilo čutiti kar nekaj negotovosti: »Negotovost je bila predvsem takoj po najavi brexita. Manj je bilo obiskovalcev, cene nepremičnin so padale, podjetja niso zaposlovala, ker nihče ni vedel natančno, kako naprej. Zdaj se je stanje umirilo. Upam, da bo tudi funt kmalu spet zrasel.«
V Britaniji primanjkuje delovne sile
Kakšni bodo prihodnji odnosi med Združenim kraljestvom in Unijo, bo torej odvisno od pogajanj v prihodnjih mesecih. »To bo še zanimivo, bomo videli. Mene trenutno skrbi zavarovanje, kako bo na potovanjih po EU, zapleti pa bodo verjetno tudi z delovno silo, ker v Britaniji že tako primanjkuje precej delavcev. Predvsem na področju storitev trenutno zelo primanjkuje delovne sile, tako da bo verjetno še huje.« V Veliki Britaniji je kakih pet do šest tisoč Slovencev. »Sem v stiku z veleposlaništvom in Slovenci, ki so tukaj, predvsem v Londonu. London je zelo multikulturen, tu je veliko ljudi, ki so iz Evropske unije, imajo državljanstvo ene od članic EU in ne želijo britanskega. Zato so zdaj v strahu, da jih bodo izgnali. Tako da je trenutno še precej negotovosti, nekateri so zelo zaskrbljeni.«
Na Otoku študira več kot 30.000 evropskih študentov
Študenti iz držav Evropske unije, torej tudi iz Slovenije, so na britanskih univerzah obravnavani enako kot britanski študenti. Če bi prišlo do brexita brez dogovora, bi imeli status študentov iz tretjih držav, kar pomeni višje šolnine, brez dostopa do štipendij in posojil. Več kot 30.000 evropskih študentov na leto študira in dela na Otoku prek programa Erasmus +. Državna britanska agencija je pred dnevi sporočila, da bo Združeno kraljestvo še naprej sodelovalo v sedanjih programih Erasmus +, zato naj se organizacije, ki nameravajo vložiti vloge za financiranje, prijavijo na razpis, kot so načrtovale. Obstaja možnost, da bodo evropski študentje po prehodnem obdobju za študij v Veliki Britaniji potrebovali študentski vizum, ki si ga morajo že zdaj urediti študentje, ki niso iz držav članic EU.
Kaj bo brexit prinesel evropskim podjetnikom
Kako bo izstop Združenega kraljestva vplival na podjetnike, je odvisno od izida pogajanj v prehodnem obdobju. Če pogledamo časovnico, je 31. januar torej dan, ko Velika Britanija izstopi iz Unije. 30. junija poteče rok za podaljšanje prehodnega obdobja, če podaljšanja ne bo, bo 31. decembra ključno vprašanje, ali je bil v tem času sprejet trgovinski sporazum ali ne. Če bo sprejet, bo poslovanje potekalo pod na novo določenimi pogoji. Sicer pa bodo veljala pravila Svetovne trgovinske organizacije, enako kot za tretje države. To pomeni, da bo trgovanje med Unijo in Veliko Britanijo omejeno, podvrženo carini in davkom. Kaj pa delovna mesta? Zdaj velja načelo prostega pretoka delavcev. Izstopni sporazum zagotavlja pravico do bivanja za več kot tri milijone državljanov EU v Združenem kraljestvu, ki bodo zaprosili za status. To pomeni, da bodo lahko tisti, ki pred dnevom izstopa pet let živijo v Veliki Britaniji, še naprej živeli in delali pod enakimi pogoji. Pogoji pa se bodo v skladu s prihodnjimi dogovori spremenili za tiste, ki se bodo na Otok priseljevali v prihodnosti.
Več v oddaji Koda
Kaj se bo spremenilo za potnike in turiste? Kako bo z vstopom v Veliko Britanijo? Katere dokumente bomo potrebovali? Katere spremembe se obetajo za spletne kupce in potrošnike nasploh? Kako bo z vrednostjo funta? Katere spremembe se obetajo na področju mobilne telefonije in zdravstvenih storitev, ki jih zdaj krije evropska zdravstvena kartica? Odgovore boste dobili v oddaji Koda, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali v torek, 21. januarja, ob 17.30 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom. Vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić. x
