Z januarjem so se v nekaterih domovih za starejše zvišale cene oskrbe, vzrok so spremembe obračunavanja in dviga minimalne plače v januarju 2020. Skupnost socialnih zavodov Slovenije je decembra napovedala, da se bodo cene dvignile za 2 do 4 odstotke, vendar se na ministrstvu za delo z napovedjo niso strinjali. Domove so ob tem pozvali, naj cene zvišajo le, če prihodki storitve institucionalnega varstva zaradi dviga stroškov dela ne omogočajo pokritja odhodkov, hkrati pa naj dvig cen zaradi spremenjenih stroškov dela pri posameznem izvajalcu ne preseže 1,5 odstotka zvišanja v primerjavi z veljavnimi cenami. V domovih so se glede zvišanja odločali različno. V domu na Prevaljah so izračunali, da bodo povišanje plač lahko pokrili z 0,9-odstotnim povišanjem cen, kar pomeni dobrih 5 evrov na mesec za oskrbo ena in 9 evrov na mesec za oskrbo štiri. »Pri naših stanovalcih se pozna vsak evro. Srce me boli, ko vidim 95 let staro mamco pri nas v domu. Za njo plačuje sin, ki je star 70 let in je tudi že upokojen. Z ženo imata slabi pokojnini in ob tem se je treba vprašati, kam to pelje,« se sprašuje direktorica Doma starejših na Fari na Prevaljah Stanka Vauh. Upokojenka Urška Katiš priznava: »Enostavno nimam za kavo, za nič. Ko pridejo obiski, mi navadno še kaj prinesejo, drugače pa nimam. A veste, 37 let hodiš v službo, pa na koncu nimaš za eno kavo.«
Nekateri domovi se za podražitev tokrat niso odločili
Zanimivo je, da se v marsikaterem domu za januarski dvig cen niso odločili. »Kot vedno bomo iskali notranje vire, vendar nikakor ne bomo mogli brez povišanja v marcu. Vse naše podražitve gredo žal na račun naših upokojencev,« pravi direktorica ljubljanskega Doma upokojencev Center Jera Grobelnik. Po drugi strani pa imajo po mnenju predsednika zveze društev upokojencev Janeza Sušnika domovi veliko rezerv pri gospodarjenju z obratovalnimi stroški: »Ne strinjam se s tem, da zasebne koncesije delajo dobiček v domovih, drugi, ki so pod državno oblastjo, pa ne gledajo na stroške. Mislim, da so v domovih potrebni strožji ukrepi pri stroškovnem vidiku.« Direktorji domov za starejše se sicer že 15 let sprašujejo, kdaj bo država uredila sistem dolgotrajne oskrbe, še posebno glede na to, da vlada v proračunu za to ni predvidela sredstev. »Dolgoročno ne vem, ali to pomeni, da bomo šli nazaj v hiralnice, ko bomo spet združevali sobe, da bomo lažje naredili samo nujno: nahranjen, previt, čist, približno oblečen,« je kritična Grobelnikova, Vauhova pa predlaga: »Plače bi v naših zavodih izplačevali neposredno iz državnega proračuna, tako kot imajo urejeno v šolstvu. Naši uporabniki bi plačali veliko manj: samo oskrbo, materialne stroške, za plače bi pa poskrbela država in stanje bi bilo že v osnovi drugačno.« Novo redno povišanje cen oskrbe v domovih za starejše pričakujejo že prvega marca.
Z razmerami v domovih za starejše se ukvarja tudi računsko sodišče
Računsko sodišče je v zadnjem revizijskem poročilu o zagotavljanju dostopnosti storitev socialnega varstva ugotovilo, da vlada v domovih za starejše ni zagotovila enake obravnave, neustrezno pa je bilo tudi načrtovanje novega sistema dolgotrajne oskrbe. »Ena izmed ugotovitev revizije, ki ni nova, je, da si nekdo s povprečno pokojnino (lani okoli 640 evrov) domske oskrbe ne more privoščiti, vsaj ne tiste v skupini 3A, ki pravzaprav potrebuje največ nege ves dan. Ta način je nevzdržen osebno in tudi javnofinančno. Zavedati se moramo tudi, da so pri tistih, ki izvajajo koncesijsko dejavnost, skoraj 28 odstotkov višje cene, te pa pokrivajo svojci,« razlaga predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel. Računsko sodišče je ministrstvo za delo pozvalo, naj analizira podatke o cenah, potrebah, kapacitetah in čakalnih vrstah po posameznih oblikah storitev socialnega varstva in imenuje delovno skupino za proučitev ustreznosti obstoječe pravne ureditve področja. Poročilo ministrstva so prejeli pred nekaj dnevi. »Računsko sodišče se trenutno ukvarja s presojo dokumentacije, da vidimo, koliko bodo ukrepi sploh zalegli. Najprej je treba prioritetno rešiti, kam s približno 10 tisoč tistimi, ki so v čakalnih vrstah,« pojasnjuje Vesel in dodaja: »Dejstvo pa je, da nekateri domovi dobro poslujejo, svojim varovancem ponujajo največ, kar lahko: dostojno življenje, tako kot so bili domovi za starejše nekoč tudi mišljeni. Nekateri domovi pa, kar povejmo si neposredno, postajajo hiralnice.«
Vloga direktorja je pomembna
Vzrok za neznosne razmere v nekaterih domovih za starejše naj bi bilo tudi neustrezno vodenje in pomanjkanje nadzora, so prepričani v združenju Srebrna nit. Ministrstvo so zato pred kratkim pozvali, naj v javnih domovih za starejše preveri, kakšna je organizacija dela. »Če je vodilen kader dober, če je empatičen in strokoven, potem delo dobro teče v zadovoljstvo zaposlenih in stanovalcev. Kader pa je dober, če ni politično nastavljen,« meni Neva Železnik iz Srebrne niti. Polona Štrajh, dekanja Fakultete za organizacijske vede UM, pa dodaja: »Problem je v tem, da vodstvo nima ali pa ima premalo znanja – konceptualnega znanja in mehkih veščin, ki so danes eksplicitno izpostavljene sploh za tovrstne oblike, ki obstajajo; torej znanja, kot so komunikacija z zaposlenimi, uporabniki, svojci.« Sistem financiranja domov kaže, da 61 odstotkov prihodkov v domovih za starejše prispevajo uporabniki, njihovi svojci in občine, 31 odstotkov prispeva Zavod za zdravstveno zavarovanje, 8 odstotkov pa se steče od tržnih storitev in prodaje izdelkov. Največji izdatek pomenijo plače zaposlenih, in sicer 62 odstotkov, stroški blaga in storitev (28 odstotkov) ter amortizacija (7 odstotkov).
Več v oddaji Koda
Oddajo Koda boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali v torek, 7. januarja ob 17.30 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom. Vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić. x
