Vključevanje invalidov v vsakodnevno življenje ni popolnoma nič drugačno kot običajen dan neinvalidov in vključuje izobraževanja, službe, po potrebi obisk zdravnika, nakupov in ne nazadnje v prostem času obisk turističnih znamenitosti, glasbenih ali športnih prireditev. "Na tem mestu je treba poudariti, da večina invalidov nima vozniškega dovoljenja bodisi zaradi težje invalidnosti bodisi finančnega stanja ali pa se invalidi celo, kar ni tako zelo poredko, velikokrat niti ne počutijo sposobne voziti," je za uvod pojasnila predsednica Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) Mateja Toman, ki smo jo prosili, da deli izkušnje invalidov v železniškem prometu pri nas in s sodelovanjem s Slovenskimi železnicami. Posledica tega je, da se uporabljajo javne potniške povezave, predvsem povezave z javnim potniškim prometom, ki poteka po železnicah, saj medkrajevni avtobusni promet gibalno oviranim osebam, ki uporabljajo invalidski voziček, še vedno ni dostopen.
Napoved potovanja se bo še letos skrajšala z 48 na 24 ur
Kot so nam pojasnili pri Slovenskih železnicah (SŽ), so v zaključnih fazah posodabljanja voznega parka. "V prihodnjih letih pričakujemo še več novih vozil," so zapisali. Da je posodobitev vlakov z novimi vlaki velik korak, se strinjajo tudi na NSIOS. "Vendar se stvari pri tem navadno končajo. Kljub sodobnejšemu voznemu parku še vedno lahko naletimo na vlak starejše izdelave, ki prej omenjenih prilagoditev nima in sta dostop in potovanje večkrat prava muka oziroma se invalid, ki potuje z invalidskim vozičkom, raje odloči, da ne vstopi v tak vlak in si poišče drugo alternativo, če ta sploh obstaja," je povedala Mateja Toman. Da se to ne bi zgodilo, na SŽ svetujejo napoved potovanja. V novi uredbi se je ta čas z 48 ur skrajšal na 24 ur pred potovanjem. "Obveza za 24 ur obligatorno stopi v veljavo v letu 2026, mi bomo to uvedli še letos. Potnikom z omejeno mobilnostjo smo že zdaj in smo bili tudi prej na voljo za najave v krajšem času od 48 ur, tudi v trenutku, ko potnik nenapovedano potuje, seveda v okviru tedaj razpoložljivih možnosti. Skrajšanje časa za napoved potovanja z 48 na 24 ur bomo javno objavili v kratkem," so zapisali in dodali, da so pripravili tudi novo različico dokumenta Pravice in obveznosti potnikov (ki jo že nameščajo v več kot 500 vitrin), pripravili so tudi nove vsebine za objavo na spletnih straneh - v usklajevanju so le še zadnje podrobnosti v pogodbi z izvajalcem, ki zagotavlja pomoč na železniških postajah. Poudarili so, da v skladu z novo uredbo spremljevalci oseb na invalidskih vozičkih po Sloveniji potujejo brezplačno. Brezplačno vozovnico prejmejo na prodajnih mestih. Prav tako so na vlakih SŽ dobrodošli psi pomočniki.
Ustrezni vlaki + neustrezni peroni = nedostopnost
Novi vlaki pa niso uporabni, če sta nedostopna peron in dostop s perona na vlak. "Invalid, ki uporablja običajen invalidski voziček, je po navadi deležen pomoči zaposlenih na SŽ, tudi če ne gre za predhodno najavo, zaplete pa se pri invalidih, ki so uporabniki električnih invalidskih vozičkov. Tak voziček je težji in ga je zato težje ali celo nemogoče naložiti na vagon, bodisi ker ni dvižne ploščadi bodisi zaradi nedostopnega perona, dvigal v okvari ali celo preozkega vstopa v vagon," je pojasnila Mateja Toman. Tako se je kljub sodobnejšemu voznemu parku po njenih besedah nemalokrat zgodilo, da invalid ni mogel vstopiti ali celo izstopiti na želeni postaji. "Infrastruktura, ki je bila zgrajena v nekem drugem času s standardi in pravili, ki niso vključevali dostopnosti, danes kažejo negativne posledice. Težave, ki jih opažamo na terenu, so nedostopnost peronov, neutrjena pohodna pot do peronov, preozki peroni, ki onemogočajo uporabo prenosnih ramp za lažji vstop in izstop iz vagona. Tudi senzorni invalidi se večkrat srečajo s težavo pri podajanju informacij voznih redov: oblika in velikost črk je neustrezna, zasloni z informacijami o voznem redu so večkrat postavljeni tako, da se svetloba odbija in je nemogoče razbrati vozni red, vertikalne pohodne površine (stopnice) so nepravilno ali slabo označene," je naštela sogovornica.
SŽ: Za električne vozičke običajnih velikosti pri vstopu in izstopu iz novejših vlakov ni težav
Težav pa pri izstopanju ali vstopanju na perone iz novejših vlakov in vanje na SŽ ne vidijo. Če je voziček nadstandardno velik, težek oz. kakor koli izjemen, pa svetujejo, da potniki s klicem v klicni center vnaprej preverijo, ali je tak voziček mogoče spraviti na vlak. "Slovensko železniško omrežje je fazi velikih investicijskih del. Država zadnja leta veliko vlaga v železniško infrastrukturo, veliko investicijskih del na infrastrukturi že poteka ali je v načrtu, tudi prenove železniških postaj, s katerimi bo dostop tudi za osebe z omejeno mobilnostjo veliko lažji. Nekatere postaje so že zgrajene oz. opremljene za lažji vstop potnikov z omejeno mobilnostjo, na drugih postajah in postajališčih pa potnikom pri dostopanju pomaga železniško osebje," so pojasnili na SŽ. Na NSIOS, kjer dostopnost železniških postaj redno spremljajo, pa trdijo, da je pot do dostopnosti, ki bo omogočala enakovredno vključevanje v javni potniški promet, še zelo dolga. "Kljub nakupu novih vlakov so peroni, ki so bili prenovljeni v zadnjih letih, neustrezni. Omenjeno lahko potrdimo s primerom na obnovljeni železniški postaji Grosuplje, ki ima nove perone in so ustrezni, tako da je mogoče izstopiti iz vagona z novejšim vlakov popolnoma v nivoju, medtem ko je postaja Žalna (dve postajališči naprej v smeri Novega mesta) nedostopna, ker je na novo obnovljen peron prenizek in se je posledično ustvarila stopnica," je ponazorila Tomanova. "Ta peron je bil v makadamski izvedbi in je bil v okviru rednega vzdrževanja tlakovan zaradi lažjega vzdrževanja. Izvedba novega perona v višini poda novih vlakov se izvaja v okviru nadgradenj, ki jih vodi Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI)," odgovarjajo na SŽ. Kdaj bodo to uredili, niso pojasnili.
Nedostopne sanitarije, prestrme klančine, dvigala v okvari, previsoki informacijski pulti
NSIOS je o pereči problematiki neusklajenih pravil in standardov obvestil tako Slovenske železnice kot Ministrstvo za infrastrukturo in vse deležnike, ki bi morali biti seznanjeni s tem, da je pri prenovi ali novo zgrajeni infrastrukturi nujno potrebno upoštevati standarde in pravila, ki omogočajo enakovredno vključevanje najranljivejše skupine v javni potniški promet. "Opažamo, da sta porast uporabe in povpraševanje po uporabi javnega potniškega prometa vse večja. S tem namenom smo skupaj z Geodetskim inštitutom Slovenije in Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo začeli pregledovati dostopnost tako železniških kot avtobusnih postaj po Sloveniji. Izsledki pregleda in ugotovitve so velikokrat šokantni in kljub prenovam je bilo ugotovljeno, da glavne postaje večkrat nimajo primerno dostopnih sanitarij, imajo pa prestrme klančine, dvigala v okvari (že dalj časa), previsoke pulte na informacijah, nepravilno postavljene taktilne oznake, ni besedil v lahkem branju in še bi lahko naštevali," je zaskrbljena Mateja Toman. Vse to bodo SŽ morale urediti najpozneje čez eno leto, ko v veljavo stopi zakonodaja, ki določa, da mora biti vsa javna infrastruktura dostopna invalidom. Komentar SŽ na izpostavljeno problematiko pa je: "Pred železniško postajo Nova Gorica Zavod za varstvo kulturne dediščine ne dovoli klančine, zato bo edini dostop za potnike ob stavbi."
Nova železniška postaja v Ljubljani brez sodelovanja NSIOS
V Ljubljani se na novo gradi glavna železniška postaja in NSIOS je po besedah predsednice Mateje Toman investitorju izrazil željo, da s svojo delovno skupino za dostopnost sodeluje pri snovanju idejne zasnove projekta. "Vendar neuspešno. Želja NSIOS je, da se delovna skupina za dostopnost vključi v času idejne zasnove projektov, kjer je še možno spreminjati morebitne anomalije in neupoštevanje standardov in pravil dostopnost. S tem bi se v kasnejši fazi, ko je objet že zgrajen, izognili dodatnim stroškom predelave za potrebe ustrezne dostopnosti," je prepričana Tomanova. Kljub temu da imajo lahko organizacije, ki zastopajo invalide in osebe z omejeno mobilnostjo, ključno vlogo pri izvajanju uredbe, tako da se vključijo v oblikovanje nediskriminatornih pravil za dostop, določanje standardov kakovosti storitev in zagotavljanje usposabljanja za osebje SŽ, NSIOS ni bil povabljen k sodelovanju. "Naročnik projekta je DRSI, projektant ELEA- SŽ-I je kot upravljavec sodeloval pri pregledu dokumentacije in usklajeval tehnične rešitve. S pobudo NSIOS nismo bili seznanjeni," so razložili na SŽ.
Dostopnejše informacije, izobraževanje zaposlenih in poročanje o pomoči invalidom
Nova uredba od Slovenskih železnic med drugim zahteva, da osebje, ki neposredno pomaga potnikom z omejeno mobilnostjo, opravi usposabljanje, povezano z osebami z invalidnostjo, in o tem tudi ozavešča druge. Kot so pojasnili pri SŽ, imajo interna navodila glede posebne obravnave slepih in slabovidnih oseb. "Vsi zaposleni so bili deležni izobraževanja, tako predavanj kot ogledov kratkih poučnih posnetkov – vsebine smo pridobili v sodelovanju z enim od slovenskih društev za slepe in slabovidne," so zapisali. Iz tega lahko sklepamo, da izobraževanj v zvezi z drugimi invalidnostmi niso izvedli. Vzpostavili pa so Enotno kontaktno točko za podajanje informacij in naročilo pomoči pri potovanju v železniškem prometu. "V klicnem centru SŽ-Potniški promet imamo zagotovljeno posebno telefonsko številko 01 291 33 91, na katero se svetovalci prednostno javljajo. Številka 080 81 11 je dosegljiva tudi iz tujine, prav tako pa v okviru posebne mednarodne aplikacije že usklajujemo in naročamo pomoč pri potovanjih gibalno oviranih oseb tudi pri drugih železniški upravah v EU. Za organizacijo avtobusnih in drugih prevozov pa kot prevoznik v železniškem prometu žal nismo pristojni," so še zapisali.