Zakon o osebni asistenci, ki so ga v parlamentarni postopek vložili prav poslanci NSi, in se je začel uporabljati januarja lani, je po njihovi oceni dejansko izboljšal življenje invalidom. A so se pri njegovem izvajanju pojavile določene napake, je v imenu NSi dejala Iva Dimic. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so pozvali k izdelavi podrobne analize izvajanja osebne asistence v lanskem letu. Pripravi naj tudi novelo zakona s primernimi varovalkami, da do zlorab ne bi več prihajalo. Poleg tega naj do parlamentarnih počitnic poroča odboru o izvedenih ukrepih in stanju na področju osebne asistence.
Decembra lani je osebno asistenco koristilo več kot 1100 uporabnikov
Po sprejetju zakona je osebna asistenca, dotlej financirana preko programov ministrstva za delo, postala zakonska pravica, državni sekretar na ministrstvu za delo Urban Krajcar pa je na seji odbora povedal, da je osebno asistenco decembra lani koristilo več kot 1100 uporabnikov. Kot je pojasnil, nadzor nad izvajanjem storitve izvajajo koordinatorji invalidskega varstva. O manjših nepravilnostih, ki so jih ti zaznali pri izvajalcih, so slednje obvestili, tako da so jih potem odpravili. Ne gre pa za nedopustne zlorabe pri izvajanju zakona, je zagotovil. Direktorica Inštituta RS za socialno varstvo Barbara Kobal Tomc je obžalovala, da se rešitve še pred sprejetjem zakona niso najprej preizkusile s pilotnim projektom. Grožnja zakonu je nepoznavanje koncepta osebne asistence ne le pri izvajalcih, ampak tudi pri uporabnikih. Ti so namreč nenadoma dobili moč, s katero pa ne vedo, kako ravnati, je izpostavila.
Zmanjšati število izvedencev in jih bolje izobraziti
Ministrstvo je po besedah Elene Pečarič iz YHD - Društva za teorijo in kulturo hendikepa že obveščeno o odstopanjih, ki jih je treba odpraviti. Kot je dejala, je treba zmanjšati denimo število izvedencev in jih bolje izobraziti, da bodo sposobni izvajati strokovni nadzor nad izvajalci. Zaposlitve osebnih asistentov pa morajo biti po njeni oceni redne. Z njo se je strinjal Borut Sever iz Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije. Osebni asistenti po njegovi oceni ne morejo biti prekarni delavci. Pritisk na storitve osebne asistence pa je po njegovih besedah tako velik tudi zato, ker še ni zakona o dolgotrajni oskrbi. V razpravi poslancev je Janja Sluga iz SMC spomnila, da je bil namen zakona postaviti v prvo vrsto uporabnika. Čim prej je treba po njeni oceni priti do analize izvajanja osebne asistence, ki jo ministrstvo napoveduje za marec, posvarila pa je pred prenagljenimi odločitvami.
»Z zakonom smo dobili armado prekarcev«
Zelo kritičen je do zakona Miha Kordiš iz Levice. »Z zakonom smo dobili armado prekarcev brez temeljnih delavskih pravic, področje pa se je začelo obravnavati kot biznis, tako da imamo zdaj pravi teksas,« je povedal in nadaljeval, da je izvajanje osebne asistence treba opredeliti kot neprofitno dejavnost, zaposlovanje prekarcev pa ustaviti. Poslanka SDS Eva Irgl, ki je predsednica komisije DZ za peticije, človekove pravice in enake možnosti, je spomnila na sejo komisije iz konca januarja, na kateri so ministrstvo za delo pozvali tudi k ureditvi statusa družinskih pomočnikov. Po enem od tedaj sprejetih sklepov naj bi se višina delnega plačila za izgubljeni dohodek vezala najmanj na višino minimalne plače.
