Posebno poročilo, ki je prvo v mandatu aktualnega varuha človekovih pravic, po besedah Svetine pošiljajo v državni zbor in pričakujejo ukrepanje. Današnjo predstavitev poročila so pripravili v luči sobotnega mednarodnega dneva invalidov, "da se ne bomo samo trepljali po ramah in govorili, kako vključujoča družba smo in kako cenimo invalide," je dejal varuh Svetina na današnji novinarski konferenci.
Varuh je v poročilu preverjal dostopnost gibalno oviranih in senzornih invalidov v vseh 63 enotah centrov za socialno delo (CSD) po Sloveniji oziroma v 69 stavbah, v katerih centri za socialno delo delujejo. "Stanje je ponekod kritično. Nekatere enote centrov za socialno delo, ki nimajo sanitarij, dostopnih za invalide, jih usmerjajo na sanitarije na bližnji bencinski servis ali v 200 metrov oddaljen zdravstveni dom. To je nedopustno in kaže na brezbrižnost države in vodstva posameznih enot centrov za socialno delo," je bil kritičen Svetina. "Ne samo premagovanje arhitekturnih ovir, ključno je premagati tudi miselne ovire ter zagotoviti ustrezno infrastrukturo, da bo omogočena enaka obravnava vseh oseb v družbi oziroma njihovo socialno vključevanje," je izpostavil varuh Svetina. Kot je poudaril, v centre za socialno delo prihajajo posamezniki v hudih stiskah, zato je povsem nesprejemljivo, da takšne ustanove še 11 let po uveljavitvi Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) niso prilagojene po kriterijih dostopnosti.
Tudi Zagovornik načela enakosti je ob mednarodnem dnevu invalidov opomnil, da je treba najkasneje do 11. decembra 2025 zagotoviti, da bodo obstoječi objekti v javni rabi dostopni vsem z invalidnostmi. Pristojne je s priporočilom opozoril na pravočasno izvedbo aktivnosti za uresničitev te zahteve iz zakona o izenačevanju možnosti invalidov.
Podcenjevalni odgovori nekaterih CSD-jev
Pri pridobivanju informacij o dostopnosti je Varuh enoti CSD Kamnik postavil vprašanje: "Ali je dostop od vhoda do prostorov enote jasno označen in nudi neoviran dostop osebam s senzornimi motnjami?" Iz Enote Kamnik so odgovorili: "Tabla z napisom je. Ali jo slepi vidi? Mislim, da ne."
Varuh je odgovor enote CSD Kamnik izpostavil kot primer, ki kaže na podcenjujoč odnos do institucije Varuha. "Ali gre pri tem za brezbrižnost ali pa celo namerno podcenjevanje v luči končnih neugodnih okoliščin za tako ali drugače oviranega uporabnika niti ni tako zelo pomembno. Tudi zato je vprašljivo, koliko tenkočutnosti do senzorno oviranih uporabnikov lahko premore neki uradnik na centru za socialno delo, ki že do institucije Varuha kaže podcenjujoč odnos," je zapisal Varuh v Posebnem poročilu.
Svetina: "Zaposleni rešujejo problem tako, da sestanke izvajajo pred stavbo ali v vozilu - temu ne moremo reči enakopravnost."
"Ne vem, če ste bili že kdaj v njihovih prostorih. Lahko Vam povem, da so visoko v tretjem nadstropju, s polno stopnic in brez dvigala."
"Čez delavce pa nimam kaj reči. … Do mene so bili vedno korektni in prijazni, včasih so prišli celo do prvih vhodnih vrat, da nisem rabil hoditi gor po stopnicah."
"Prav sramotno je, da ena ustanova, kot je center za socialno delo, ni prostorsko dostopna ljudem, ki jo rabijo."
To so le tri od mnogih anonimnih prijav uporabnikov CSD-jev, na podlagi katerih se je Varuh lotil raziskovanja dostopnosti CSD-jev.
Ugotovil je, da slaba četrtina objektov, v katerih poslujejo centri za socialno delo, ni ustrezno fizično dostopnih za gibalno ovirane. 10 odstotkov jih sploh ni dostopnih, 13 odstotkov pa jih je le delno dostopnih. Kar 18 enot, torej skoraj tretjina centrov za socialno delo, nima sanitarij dostopnih za invalide. Devet objektov, v katerih poslujejo centri za socialno delo, sploh nima parkirišč, posebej zagotovljenih za invalide, dve enoti pa invalidom ne zagotavljata nikakršne možnosti parkiranja oziroma kratkotrajnega ustavljanja. "Od države zato pričakujem, da zagotovi ustrezno infrastrukturo, s katero bo omogočena enaka obravnava za vse ljudi oziroma njihovo socialno vključevanje. S stanjem, ki smo mu priča, invalide in ljudi, ki so gibalno ali senzorno ovirani in zaradi tega še bolj ranljivi, odrivamo na rob družbe in ne upoštevamo njihovih z ustavo zagotovljenih pravic," je poudaril varuh človekovih pravic Peter Svetina.
Da gredo stvari na bolje, je povedal predsednik Društva paraplegikov Prekmurja in Prlekije Stanko Novak in obenem priznal, da se kot uporabnik invalidskega vozička pri dostopu do stavb v javni rabi srečuje še z mnogimi težavami. "Predvsem pri dostopu do in vstopu v stavbo največkrat naletimo na stopnice in prestrme klančine," je povedal Novak. Opozoril je še na premajhne sanitarije in pomanjkanje ustreznih dvigal ter kot primer navedel državni zbor, ki je težave s stopnicami rešil s ploščadnim dvigalom. "Ki pa je neprimerno za samostojno uporabo in ne more dvigniti težjih električnih invalidskih vozičkov," je pojasnil. "Nove zgradbe so prilagojene, a ko greš na stranišče, moraš zvoniti, da ti nekdo odpre vrata, na Petrolu moraš prositi za ključ. To ni prav, ker hodeči pa ne rabijo prositi, torej nismo enakopravni," je še zaključil Novak.
CSD Nova Gorica edini s taktilnimi oznakami
Kot je še dejal Svetina, je stanje glede dostopnosti z vidika senzornih oviranosti žal še slabše. Le dobra polovica enot je imela na primer jasno označen vhod, ki omogoča neoviran dostop osebam z motnjami sluha oziroma vida. Le ena enota od vseh enot v državi je imela v času preverjanja taktilne oznake za orientacijo slepih in slabovidnih, to je enota CSD Nova Gorica. Reliefnih napisov in simbolov ter napisov v Braillovi pisavi ni zagotavljala nobena enota centrov za socialno delo. Prav tako noben center za socialno delo v državi ni imel prikazovalnikov pisnih informacij, predvajalnikov z videoposnetki pomembnih informacij v znakovnem jeziku in s podnapisi. Morebitne možnosti vgradnje slušnih zank tudi ni na nobenem izmed slovenskih centrov za socialno delo. "Mislim, da je skoraj vseeno, katero področje državnih institucij bi izbral, ker bi bilo glede dostopnosti za senzorne invalide zelo podobno," je dejal predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Matej Žnuderl in pojasnil, da je za slepe velika težava gibanje po prostoru ter opozoril, da so omejeni pri urejanju zadev prek spleta. "Branje odločb je dodatna težava. Potrebujemo nekoga, ki nam lahko pomaga ali pa moramo kar naprej nekoga spraševati in prositi za pomoč," je zaključil Žnuderl.
Anton Petrič iz Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije pa je poudaril, da so gluhi in naglušni neopazni invalidi. "Glede same dostopnosti, razen gluhoslepih, nimamo težav, ampak ko pa gluha oseba vstopi na CSD, pa je od uradnika odvisno, ali nam bo uspelo kaj opraviti. Po navadi nas odpravijo z obrazci," je povedal Petrič in opozoril, da vse prevečkrat želijo uradniki vso odgovornost prenesti na tolmača, kar pa ni prav, saj je tolmač zgolj prevajalec, je še pojasnil in dodal, da gluhi zelo pogrešajo informacije v slovenskem znakovnem jeziku, ki jih nimajo v nobenem centru za socialno delo.
