Vse več pa je tudi razprav o blagodejnem vplivu živil, ki na organizem delujejo protivnetno. Ob svetovnem dnevu multiple skleroze nam je med drugim povedala, kakšna bi bila primerna prehrana, s katero bi ugodno vplivali na potek bolezni ter zmanjšali vnetne in degenerativne procese v osrednjem živčevju.
Multipla skleroza je najpogostejša avtoimunska bolezen osrednjega živčevja, ki prizadene predvsem mlade in je pri njih tudi najpogostejši vzrok invalidnosti. Poznamo več vrst multiple skleroze. Katera je najpogostejša in kakšni so njeni znaki? Vemo, da bolezen lahko poteka zelo različno.
Multipla skleroza je predvsem bolezen mladih ljudi. Najpogosteje se pojavi med 20. in 40. letom starosti. Zadnja leta pa opažamo, da zbolevajo starejši bolniki. Pri mlajših se bolezen začne z napadi, ki jim rečemo zagoni. Nenadoma se pojavijo neki nevrološki simptomi, ki trajajo nekaj časa, lahko je to nekaj dni, nekaj tednov, in potem popolnoma izzvenijo, bolnik pa je lahko stabilen nekaj mesecev ali nekaj let. Potem se spet pojavi nov simptom oziroma zagon. Značilno je, da so prizadeti osrednji deli živčevja, in od tega, kje se pojavi vnetno žarišče, je odvisno, kakšni bodo simptomi bolezni. Zelo pogosto se bolezen začne z vnetjem vidnega živca, ko bolniki naenkrat vidijo bolj megleno ali slabo vidijo barve in imajo bolečine pri premikanju zrkla. Optični nevritis je zelo pogost znak. Pogoste so tudi težave z mravljinčenjem po nogah, ki se širi gor po telesu do pasu, lahko tudi težje hodijo, roka postane nespretna, izgubijo moč, lahko se pojavijo dvojne slike, ti simptomi so lahko zelo različni, tudi motnje koordinacije, vrtoglavica. Skratka, simptomi nekaj časa trajajo, potem izzvenijo in oseba je v redu. Tej obliki rečemo recidivno-reminentna multipla skleroza in je najpogostejša. Redkeje pa se bolezen začne tako, da se počasi začnejo težave s hojo. Pri teh bolnikih se bolezen začne zahrbtno in imajo že precej izražene težave s hojo, ko gredo prvič k zdravniku. Bolezen se tako plazeče prikrade. Ko vprašam te bolnike, koliko časa pa že ne morete teči, dejansko rečejo, da že dolgo časa, ampak ker se to zgodi tako počasi, pozno poiščejo pomoč. Tu ni zagonov bolezni, ampak se stanje počasi slabša. To je primarno napredujoča multipla skleroza. Recidivno-reminentna multipla skleroza, ki poteka v zagonih, se lahko tudi po desetih letih začne počasi slabšati. In z leti trajanja bolezni je vedno več invalidnosti. Zdravila, ki jih imamo, preprečujejo zagone bolezni, medtem ko so zdravila za primarno napredujočo obliko bolezni bolj neučinkovita. Zdravljenje te oblike multiple skleroze je še vedno problem, ker je v ospredju degenerativni proces, propadanje živčnih vlaken. Terapije pa delujejo predvsem protivnetno.
V Sloveniji imamo okoli 3000 bolnikov z multiplo sklerozo. Ženske obolevajo trikrat pogosteje. Zakaj?
Najverjetneje so vzrok hormoni. Razmerje med progesteroni in estrogeni. Več je avtoimunskih bolezni, pri katerih ženske pogosteje obolevajo, ker imajo pogosteje neravnovesje med hormoni. Sicer pa so vse avtoimunske bolezni v porastu.
Kako poteka zdravljenje?
Pri zdravljenju postajamo čedalje bolj agresivni in uporabljamo zelo močna zdravila na samem začetku, saj se zavedamo pomena tega. Prej smo zdravili stopenjsko, moč zdravil smo povečevali, zdaj že na začetku uporabimo zelo močna zdravila. Ti bolniki so lahko čisto v redu med zagoni bolezni. In to je tudi največji problem pri zdravljenju, ker bolnik reče, jaz sem v redu, stanje se je popravilo, ničesar ne potrebujem. Zdravljenje pa je najučinkovitejše na začetku bolezni. Dlje ko z njim odlašamo, slabši bo učinek zdravljenja. Največ vnetnega procesa je na začetku, z leti trajanja bolezni se vnetni proces zmanjšuje in prihaja do degenerativnega procesa, torej počasnega propadanja živčnih celic, zato je pomembno, da na začetku zamejimo vnetje, saj s tem največ naredimo proti bolezni. Če je ta čas zamujen, ne bomo nikoli tako učinkoviti, kot če bi zdravljenje začeli prej.
Ali je znanost že odkrila vzroke za multiplo sklerozo? Zdravil, ki bi popolnoma ustavila ali pozdravila bolezen, še vedno ni, vemo pa, da se multipla skleroza povezuje z nekaterimi dejavniki tveganja, kot so okoljski in prehranski dejavniki, okužba z virusom Epstein-Barr (EBV) ter kajenje.
Ni zdravila, ki bi ustavilo ali čisto pozdravilo bolezen, čeprav so zdravila že zelo blizu temu, da bodo ustavila bolezen, ne pa še pozdravila že obstoječih deficitov. Za razvoj multiple skleroze so zelo pomembni dedna predispozicija in vplivi iz okolja. Kar se tiče vplivov iz okolja, je pomembno, kje živimo, koliko smo bili izpostavljeni soncu v otroštvu, tudi kajenje je lahko negativno, uživanje več soli. Vsekakor je multipla skleroza pogostejša v družinah, kjer je nekdo že zbolel, vendar to ni klasična dedna bolezen. Najverjetneje je vzrok za nastanek bolezni neka okužba, najverjetneje virus, govori se o Epstein-Barrovem virusu (EBV), ki sproži imunski odziv proti ovojnicam živčnih vlaken. Pri genetsko predisponiranem človeku lahko po okužbi z EBV pride do razvoja multiple skleroze. Ta virus je zelo pogost, z njim je prekužene več kot pol populacije, pri otrocih lahko povzroči infekcijsko mononukleozo, ki se kaže kot angina s povečanimi jetri, vranico in bezgavkami.
Vprašanje, ali prehransko vedenje in življenjski slog vplivata na potek multiple skleroze, je še vedno predmet razprave, pri čemer se njeno zdravljenje do pred kratkim sploh ni povezovalo z nobenimi dejstvi o prehrani in načinu življenja. Kaj ste zdravniki ugotovili o tem?
Ko ni zdravil za neko bolezen, se pojavi ogromno nekih drugih načinov zdravljenja. Če imamo za zdravljenje nekih bolezni ogromno terapij, diet, to vedno pomeni, da ni nekega učinkovitega zdravila, ki bi to bolezen res pozdravilo. In zato ker pri multipli sklerozi še do pred 30 leti nismo imeli učinkovite terapije, so ljudje poskušali z različnimi dietami. Uživali so svetlinovo olje, se držali najrazličnejših diet. Zdaj imamo precej učinkovita zdravila, ki upočasnijo napredovanje bolezni, zmanjšajo število zagonov in sprememb v možganih. Ljudje pa se ob tej terapiji, ki jo imamo na voljo, sprašujejo, kakšna bi bila še primerna prehrana, s katero bi ugodno vplivali na potek bolezni, zmanjšali vnetne in degenerativne procese v osrednjem živčevju.
Kaj jim odgovarja znanost?
Narejenih je bilo že kar nekaj raziskav, uporablja se veliko diet, mnogi avtorji so zdravniki, ki so tudi sami zboleli za multiplo sklerozo, pa so potem poskušali iznajti neko svojo dieto. Na svetovnem spletu lahko najdete ogromno različnih diet, ki naj bi ugodno vplivale na bolezen. Toda na splošno stroka za zdaj pri zdravljenju ne svetuje nobene specifične diete za multiplo sklerozo, temveč priporoča, da se jé čim bolj raznovrstna in uravnotežena hrana, kar tudi sicer velja za zdravo populacijo. Velja, da bi temu tipu prehrane najbolj ustrezala mediteranska dieta. Tudi letos je bil objavljen en članek o mediteranski dieti pri bolnikih z multiplo sklerozo, vendar so vse te raziskave o dietah pri teh bolnikih narejene na majhnem številu bolnikov, niso kontrolirane, tako da je do zanesljivih ugotovitev težko priti. Za mediteranski tip diete je značilno, da se uživa predvsem veliko zelenjave, sadja, olivno olje, bolj pusto meso, recimo riba in piščanec, čim manj rdečega mesa in maščob, veliko stročnic, rdeče vino. Ker pa je multipla skleroza vnetna in degenerativna bolezen, predvidevamo, da bi nanjo lahko pozitivno vplivale diete z vključenimi živili, ki delujejo protivnetno. Na degenerativni proces, ki nastane zaradi oksidativnega stresa, pa bi lahko ugodno vplivali antioksidanti. Zato gre razvoj predvsem v tej smeri.
Katera živila pa delujejo protivnetno?
Trenutno se veliko piše o kurkumi – ta vsebuje snov kurkumin, ki deluje protivnetno. Čedalje več je podatkov, da bi lahko kurkuma pomagala. Protivnetno delujejo tudi borovnice, češnje, paradižnik, ingver, orehi, olivno olje, laneno seme, avokado … Protivnetno deluje dieta, ki se v zadnjem času velikokrat omenja, to je intermitentno stradanje, pri katerem oseba osem ur uživa hrano, preostalih 16 pa ne. Težava te diete je, da se ljudje v osmih urah, ko lahko jedo, prenajedajo. Tudi nizkokalorična prehrana naj bi delovala protivnetno. Potem je zelo pomembno, da se zadnji dve uri pred spanjem ne jé, da se po 20. uri zvečer ne prehranjujemo. Raziskave na dolgo živečih populacijah ljudi so pokazale, da je pomembno predvsem uživanje zelo veliko zelenjave in zelo malo sadja, saj sladkor vpliva vnetno na naš organizem. Izogibati se je treba vsem transmaščobam, vsem pekovskim izdelkom, kot so na primer rogljički. Vse sladkane pijače, pijače s sodo, vse to deluje vnetno. Vnetno deluje tudi zelo slana hrana. Dobre so nenasičene maščobe, ki jih najdemo v avokadu, olivnem olju, oreščkih. Procesirana hrana je nezdrava.
Kaj pa mleko in mlečni izdelki, so dobri za bolnike z multiplo sklerozo?
Pri multipli sklerozi so bile svetovane celo diete brez mlečnih izdelkov. Toda obenem sta v mlečnih izdelkih kalcij in vitamin D, ki sta zelo pomembna v metabolizmu kosti. Bolniki z multiplo sklerozo so zelo slabo gibljivi, kar povzroča osteoporozo, poleg tega dobivajo zdravila kortikosteroide, ki povzročajo osteoporozo, in če nimajo v hrani dovolj kalcija in vitamina D, lahko pride do patoloških zlomov kosti. Zato svetujemo, da bolniki z multiplo sklerozo, če nimajo intolerance na laktozo, uživajo nizkomaščobne mlečne izdelke in se ne odpovejo mlečnim izdelkom, saj potrebujejo kalcij in vitamin D.
Kaj pa meso in mesni izdelki?
Svetujemo, da uživajo meso, ker vsebuje vitamin B12, ki je pomemben za tvorbo ovojnic živčnih vlaken. Pomanjkanje vitamina B12 daje lahko podobne simptome multipli sklerozi. Včasih smo kot del terapije pacientom z multiplo sklerozo dajali injekcije vitamina B12. Torej svetujemo meso, ampak ne prepogosto. Če so bolniki vegani ali vegetarijanci, je vedno nevarnost pomanjkanja vitamina B12, kar je predvsem nevarno za bolnike z multiplo sklerozo. Nekateri kolegi bolnikom svetujejo redno jemanje vitaminov B.
Dejali ste, da za multiplo sklerozo veliko bolj obolevajo ljudje, ki živijo na območjih z manj sonca, ki je eden najpomembnejših virov vitamina D. Kako pomemben je vitamin D za bolnike z multiplo sklerozo in koliko bi ga morali zaužiti na dan?
Bolniki imajo znižano raven vitamina D. Večje tveganje za razvoj multiple skleroze je pri ljudeh, ki imajo pomanjkanje tega vitamina sonca, kot mu pravimo. Zato je multipla skleroza bolezen severnih geografskih širin, kjer so ljudje manj izpostavljeni soncu. Mi vsem bolnikom dodajamo vitamin D, svetujemo ga od 4000 do 5000 enot na dan. Vsebujejo ga mlečni izdelki, ribe. Pri vitaminu D bi rada opozorila, da se je kar nekaj ljudi zdravilo z ekstremno visokimi odmerki vitamina D. Tudi v Sloveniji je kar nekaj pacientov prakticiralo takšno zdravljenje s pomočjo zdravnika v Južni Ameriki. Toda medtem ko mi priporočamo od 4000 do 5000 enot vitamina D na dan, ga nekateri jemljejo tudi 100.000 enot. Tako smo zaradi tako visokih odmerkov vitamina D že imeli primere ledvične odpovedi. Bolnikom z multiplo sklerozo odsvetujemo več kot 10.000 enot vitamina D na dan.
Pri zdravi prehrani strokovnjaki vse večkrat omenjajo tudi probiotike in prebiotike, ki pomagajo pri presnovi organizma. Kako pomembni so v prehrani bolnikov z multiplo sklerozo?
Čedalje večji poudarek je na mikrobioti, na mikroorganizmih, ki naseljujejo naše črevo. V našem črevesju je ogromno bakterij, virusov, gliv, ki so pomembni za presnovo, istočasno pa proizvajajo neke ključne metabolite, ki so pomembni za naš metabolizem, vplivajo na to, kaj se iz našega črevesja absorbira. In zelo pomembno je, kakšna je sestava tega mikrobioma, kateri mikroorganizmi ga sestavljajo. Imamo zdrave in nezdrave mikroorganizme. Če je naše črevo poseljeno z nezdravimi mikroorganizmi, lahko tudi to deluje vnetno. Zato se vse bolj svetuje fermentirana hrana: jogurti, kefirji, kimči, kislo zelje, kombuča ... Kakšnih zanesljivih raziskav o povezavi med multiplo sklerozo in fermentirano hrano še ni bilo narejenih, vendar ta živila vse bolj prehajajo v zdravo prehrano.
Paraplezalec Gregor Selak, ki je dobil diagnozo multiple skleroze pri 25 letih, mi je zaupal: "Plezanje mi je najbolj pomagalo v trenutkih, ko nisem vedel, kaj bi sam s seboj. Vedel sem, da se moram obdati z ljudmi, ki jih imam rad, in početi stvari, v katerih sem prej užival, in da bolezen ni konec sveta. Moraš se naučiti uživati v majhnih stvareh, v stvareh, ki jih še vedno lahko počneš." Je to recept za lažje spopadanje z diagnozo?
Vedeti moramo, da bolniki zbolijo na vrhuncu svojih moči, ko si ustvarjajo družino, napredujejo na delovnem mestu, so na poti proti vrhu, zato je diagnoza šok. Skušamo jim povedati, da so poteki bolezni zelo različni, da se tudi s samo diagnozo da živeti in da s pravočasnim zdravljenjem lahko zelo upočasnimo napredovanje bolezni. Gotovo so težave, dokler bolniki ne sprejmejo diagnoze, dokler ne sprejmejo zdravljenja. Dokler se z diagnozo ne sprijaznijo in ne začnejo z njo živeti, tudi potek bolezni ni tako ugoden, kot ko bolezen sprejmejo in poskušajo z njo pozitivno živeti naprej.
Hvala za pogovor.
