Slovenski športniki invalidi bi se, če jim novi koronavirus ne bi prekrižal računov, zdaj že počasi podajali v sklepne priprave pred paraolimpijskimi igrami v Tokiu. Te bi morale biti konec avgusta in v začetku septembra, na njih pa bi nastopil tudi Darko Đurić. Najboljši slovenski paraplavalec se je, potem ko so paraolimpijske igre v Tokiu prestavili za eno leto, odločil za konec kariere. Kot je pojasnil, bi po prekinitvi trenažnega procesa težko prišel v formo, v kakršni bi rad bil, poleg tega bi moral praktično še enkrat začeti celoten proces priprav. Tekmovalno slovo Darka Đurića ter tudi plavalca in kajakaša Dejana Fabčiča kaže na to, da je vrhunskim tekmovalcem v času krize najtežje. Možnosti treningov so bile dolgo omejene, forma ni na želeni ravni, tekem, ki bi dvignile motivacijo, ni.
V slovenskem paraolimpijskem gibanju optimisti
Čeprav smo z Đurićem izgubili enega največjih adutov za visoka mesta, udeleženec dveh takšnih tekmovanj je imel že doseženo kvoto za Tokio, bomo Slovenci kljub vsemu zagotovo pustili pečat tudi na igrah na Japonskem. Za prihajajoče paralimpijske igre Slovenija trenutno premore štiri kvote: v paraplavanju eno, parastrelstvu dve in parakolesarstvu eno. »Smo v času, ko bi morali parašportniki z vsega sveta pripravljati potovalke in se dokazati v športnih dosežkih, ki bi jih občudoval ves svet. Ker pa je v svet grobo zarezala pandemija, smo vsa mednarodna športna tekmovanja premaknili za eno leto. Leto 2021 nam daje nekaj več upanja, da se vrnemo v stare tirnice življenja. Tudi organizatorji iger upajo, da bo Tokio vendarle postal prizorišče največjega športnega dogodka v letu 2021,« pojasnjuje predsednik Zveze za šport invalidov Slovenije – Slovenski paralimpijski komite Damijan Lazar.
Skupne priprave septembra v Novi Gorici
»Slovenski parašportniki se intenzivno pripravljajo v domačem okolju in čakajo na čas, ko bodo uspešno svoje opravljeno delo delili z najboljšimi športniki na svetu. Pri uspešnem razvoju dejavno sodeluje tudi paraolimpijski komite z organizacijo kampa za mlade družine, ki bo že tradicionalno avgusta v Laškem. Za naše vrhunske športnike pa pripravljamo skupne priprave v začetku septembra, tokrat prvič v Novi Gorici. Vse to zato, da športnike motiviramo in jim vsi skupaj damo še en zagon, ki je nujno potreben, da bodo ostali na ravni za dosego najvišjih mest v letu 2021,« še doda Lazar.
Kdo vse bo potoval v Tokio?
Potnika za Tokio sta parastrelca Franc Pinter Ančo in Franček Gorazd Tiršek, ki sta kvoto pristreljala na lanskoletnem svetovnem prvenstvu v Avstraliji. Ob slovesu paraplavalca Darka Đurića se je izpraznilo mesto za moško plavalno kvoto. Kandidat za nastop je tako postal mladi paraplavalec Tim Žnidaršič Svenšek, ki si bo imel priložnost priplavati normo na mitingu svetovne serije IPC oktobra v Berlinu. Kvoto za nastop na igrah ima tudi parakolesarstvo, kandidata za nastop sta dvojec Aleš Dragar in Jurij Porenta, ki nastopata v tandemu. V atletiki imata izpolnjeni normi metalec diska Henrik Plank in slepi maratonec Sandi Novak, oba sta kandidata za nastop, koliko kvot pa bo Slovenija dobila, še ni znano. Kandidat za nastop ostaja tudi paratriatlonec Alen Kobilica, njegova uvrstitev pa je močno odvisna od nastopov na tekmah svetovne paratriatlonske serije. Prva naslednja preizkušnja ga čaka v Montrealu v Kanadi letos jeseni. Ker proces pridobivanja kvot za nastop v Tokiu v posameznih športnih disciplinah še traja, bo kakšno morda osvojil še kateri od slovenskih športnikov. Vodja paraolimpijske odprave je dr. Boro Štrumbelj, njegova namestnica pa Jana Čander, ki je strokovna sodelavka Zveze za šport invalidov Slovenije – Slovenskega paralimpijskega komiteja.
Organizator: cilj je pripraviti varne igre
Skupno bo v 12 tekmovalnih dneh – paraolimpijske igre se bodo končale 5. septembra – potekalo 539 tekmovanj v 22 različnih športih. Tako kot za olimpijske igre, ki bodo na sporedu od 23. julija do 8. avgusta 2021, so tudi za paraolimpijska tekmovanja prireditelji zagotovili vsa prvotno načrtovana prizorišča, skoraj povsem nespremenjen pa je ostal tudi spored tekmovanj za paraolimpijske kolajne. Obstajajo pa pomisleki, ali bodo igre sploh lahko izpeljali. Dvome spodbuja zlasti povečevanje števila dnevnih primerov okužb z novim koronavirusom v Tokiu. »Res je, da razmere zaradi koronavirusa niso rožnate, še vedno je precej negotovosti, vendar je to velik korak naprej v naših pripravah,« je o novem urniku dejal japonski olimpijski delavec Hidemasa Nakamura in dodal, da je cilj pripraviti varne igre prihodnje poletje.
Prebivalci Tokia proti izvedbi iger
Več kot polovica prebivalcev Tokia je proti izvedbi olimpijskih in paraolimpijskih iger, je pokazala anketa japonskega dnevnika Tokyo Shimbun. V anketi je sodelovalo okrog tisoč prebivalcev Tokia in kar 51,7 odstotka je bilo proti izvedbi iger prihodnje leto. Predlagali so novo preložitev za leto dni ali celo odpoved iger. Preostalih 46,3 odstotka se je strinjalo, da se poletne igre, ki so jih konec marca zaradi pandemije novega koronavirusa prestavili z letošnjega na prihodnje poletje, pripravijo od 23. julija do 8. avgusta 2021. Med tistimi, ki menijo, da iger prihodnje leto ne bi smeli gostiti v japonski prestolnici, je bilo 27,7 odstotka takšnih, ki so menili, da bi jih morali že zdaj odpovedati, 24 odstotkov pa jih je bolj naklonjenih še eni prestavitvi. V anketi je bila zanimiva tudi razdelitev med tistimi, ki so za organizacijo iger prihodnje leto, saj jih je bilo 31,1 odstotka za izvedbo v drugačni obliki, denimo brez gledalcev, le 15,2 odstotka pa v običajni obliki. x
