Hiša Feliksa Burgarja stoji v Mengšu skoraj sto metrov od reke Pšate. 4. avgusta zjutraj jo je v pičlih 15 minutah do polovice zalila voda. Feliks Burgar je bil v času naraščanja vode sam doma. "Zapeljal sem se na cesto in videl brzice vode, ki so se zlivale navzdol. Vedel sem, da bo poplavilo, zato sem se hitro zapeljal v dnevno sobo, da bi rešil nekaj pomembnih dokumentov. Še preden sem karkoli našel, pa mi je voda segala do pasu," se spominja Burgar. Telefon in denarnico je instiktivno odložil v plastično posodico od sladoleda, še preden se je zapeljal v dnevno sobo, zato ni mogel nikogar poklicati na pomoč. "Voda je nevarno naraščala, zato sem vedel, da moram ven iz hiše. A ko sem prišel do robnika, ni šlo naprej," je povedal in dodal, da je bilo tako srhljivo, da si sploh ne upa spomniti na te trenutke. Leseno klančino, ki jo je uporabljal za premagovanje robnika, je voda dvignila in je plavala sredi dnevne sobe.
Poskusil je tudi vzvratno, a ni šlo. Ko mu tudi po desetih poskusih ni uspelo, je pomislil na najhujše: "Pa ja ne bom tu notri umrl!". Skozi okno dnevne sobe je zagledal svojo psičko Lucy, ki je plavala in cvilila po dvorišču. Tudi ona mu je želela pomagati. "Takrat sem se nalašč vrgel z vozička v vodo, ki mi je segala do vratu, in brodil po pol metra naprej do izhoda," se je spomnil najtežjih trenutkov. Po 20 minutah čakanja v mrzli vodi sta ga iz vode potegnila sorodnika, ki sta prišla, ker se ni javljal na telefon. Življenje si je rešil, a poplava mu je vzela dom. "Niti enega kosa pohištva nimam več. Vse je šlo," je skrušen povedal Burger. Nekaj pa je vendarle uspel rešiti pred uničujočo poplavo. Telefon in denarnica, ki ju je nagonsko odložil v prazno sladoledno banjico, sta priplavala po vodi.
Zveza paraplegikov je odstopila stanovanje
Feliks Burgar je pred 10 leti zaradi nesrečnega padca z lestve pristal na invalidskem vozičku, a kot pravi, je bila ta izkušnja zanj še hujša. "S tem, da ne morem hoditi, sem se nekako sprijaznil, to, da ne morem biti v svojem domu, je huje." A volje, kot pravi, ni izgubil: "Če je takrat nisem izgubil, ko sem padel, pa čisto po nedolžnem, tudi zdaj ne bom obupal, o to pa ne, to pa ne!" nam je povedal. Prve noči sta mu prenočišče zagotovila bližnja soseda, včeraj pa sta se s psičko Lucy preselila v stanovanje v Ljubljani, ki jima ga je odstopila Zveza paraplegikov Slovenije. "To je neprofitno stanovanje, ki je v lasti Mestne občine Ljubljana. Mi imamo šest takšnih stanovanj, v katerih živijo naši člani, ki iz različnih razlogov bivajo v njih. Bodisi nimajo prilagojenega domačega okolja bodisi študirajo v Ljubljani ali pa se po rehabilitaciji ne morejo vrniti na svoj domač naslov, ker je neprilagojen za invalidski voziček," je pojasnila Špela Šušteršič iz Zveze paraplegikov. Ker je bilo eno stanovanje prazno, so ga ponudili Burgarju, ki je v poplavah ostal brez strehe nad glavo. "V stanovanju je skupaj s psičko Lucy in je lahko samostojen, potrebuje pa veliko osebnih stvari, kot so škarjice za nohte, stvari za osebno higieno. Je pa to zanj velik šok, potreboval bo nekaj časa, da bo sprejel spremembo," je povedala Šušteršičeva ter zagotovila, da mu bo stanovanje na voljo, dokler ne sanira svoje hiše.
Po dosedanjih podatkih brez domov ostalo 10 paraplegikov
Kot je pojasnila Špela Šušteršič, jim podatke o njihovih članih vsakodnevno sporočajo prek mrež devetih lokalnih društev, ki skrbijo za 10 do 20 invalidov po društvu. "Predsedniki in socialni poverjeniki so nam do sedaj sporočili, da je nekaj invalidov popolnoma odrezanih od cestnih povezav, zato do njih ne moremo. Zanje skrbijo tako, kot za vse ostale, in vemo, da so izven življenjske nevarnosti in da je zanje dobro poskrbljeno," je dejala Šušteršičeva. Na ZPS se zavedajo, da najhujše šele prihaja. "Zbiramo informacije o tem, kako veliko škodo so utrpeli, da jim bomo lahko preko svojih kanalov ali fundacije finančno in fizično pomagali pri sami obnovi." Tako kot Feliksu Burgarju je večini zalilo električne priklope za invalidske vozičke, ki stanejo čez 4000 evrov. Inkontinenčni pripomočki, osnovne stvari, ki jih ljudje, ki uporabniki invalidskih vozičkov dnevno potrebujejo, so uničene. In koliko paraplegikov je ostalo brez svojih domov? "Po trenutnih podatkih vemo, da je 10 naših članov ostalo brez doma, a ne morem reči, da je to končna številka," je še zaključila Špela Šušteršič.
