Osebna asistenca je pomoč osebam z najtežjimi invalidnostmi. Zakon o osebni asistenci v 6. členu kot pogoj za upravičenost do osebne asistence med drugim določa, da morajo biti osebe, ki želijo uveljaviti pravico do osebne asistence, ob zaprosilu za to storitev stare med 18 in 65 let. Po 35. členu zakona so do osebne asistence potencialno upravičeni tudi vsi starejši od 65 let, ki so bili v programe osebne asistence vključeni pred uveljavitvijo tega zakona v letu 2018.
Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je oceno diskriminatornosti predpisa izvedel na podlagi prijave osebe, ki ji je bila samo zaradi njene starosti zavrnjena pravica do pridobitve osebne asistence. Zanjo je zaprosila nekaj mesecev po dopolnjenem 65. letu.
Zagovornik je ocenil, da postavitev starostne meje kot pogoj za pridobitev pravice do osebne asistence ne bi pomenila diskriminacije, če bi v državi obstajal sistem, po katerem bi imeli upravičenci, ki to starostno mejo presegajo, dostop do drugih primerljivih socialnih storitev.
V postopku ocene diskriminatornosti Zakona o osebni asistenci je ocenil, da takšnih storitev, ki bi bile primerljive osebni asistenci, za starejše od 65 let pri nas ni.
Čeprav lahko osebe z invalidnostmi, starejše od 65 let, koristijo institut družinskega pomočnika ali pomoč družini na domu, so te oblike pomoči v primerjavi z osebno asistenco slabše dosegljive, manj obsežne in dražje za uporabnika.
»Učinek Zakona o osebni asistenci je v praksi to, da so osebe, ki so sicer v enakem ali primerljivem položaju, različno obravnavane samo zaradi svoje starosti, pri čemer za to ni vzdržnih argumentov,« odločitev pojasnjuje Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti. »Osebne asistence tako ne morejo koristiti vsi ljudje, ki bi jo potrebovali. In ker za to skupino ljudi tudi ni primerljivih socialnih storitev, je zagovornik ocenil, da ureditev posameznike diskriminira neposredno, na podlagi osebne okoliščine starosti.«
Priporočila Zagovornika za izboljšanje pravic invalidov
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je nedavno pripravilo predlog sprememb Zakona o osebni asistenci. Na predlagane spremembe se je okviru javne obravnave predloga zakona, ki se je zaključila v ponedeljek, 25. 1. 2021, odzval tudi Zagovornik.
Na podlagi ocene, da je Zakon o osebni asistenci diskriminatoren, je ministrstvu priporočil, naj ga dopolni tako, da odpravi diskriminatorni starostni prag za pridobitev pravice do osebne asistence. Priporočil je tudi, naj ministrstvo prav tako skrbno prouči in ustrezno uredi položaj oseb, ki bi potrebovale osebno asistenco in so mlajše od 18 let.
V predlogu sprememb zakona je ministrstvo predvidelo tudi dvig vstopnega praga za upravičenost do pravice do osebne asistence s sedanjih 30 na 40 ur tedensko. To dejansko pomeni, da bi tisti, ki ne potrebujejo 40 ur pomoči tedensko, sploh ne bili več upravičeni do te storitve. Zato je Zagovornik ministrstvu priporočil, naj ohrani obstoječi prag 30 ur tedenske pomoči in omogoči dostop do osebne asistence večjemu številu ljudi.
Odgovor Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Na ministrstvu pravijo, da so s pripombami Zagovornika načela enakosti seznanjeni. Dodajajo: “Predlog novele zakona, ki je bil tudi predmet usklajevanj v delovni skupini, v kateri so bili predvsem uporabniki osebne asistence oziroma njihovi predstavniki, je bil v javni obravnavi od 23. 12. 2020 do 25. 01. 2021. V tem času smo prejeli številne predloge in pripombe na predlagano novelo, ki jih bomo skrbno preučili in v največji možni meri upoštevali. Ko bo predlog zakona oblikovan dokončno, bo tudi predstavljen javnosti.”
