Novembra je finančno ministrstvo bankam in Združenju Frank dalo tri mesece časa za dogovor o nadaljnem reševaju problematike v zvezi s krediti v švicarskih frankih, a do dogovora ni prišlo. Slovenska sodišča po mnenju posojilojemalcev tudi ne upoštevajo prava evropske unije, zato so se odločili za pritožbo zoper našo državo na Evropsko komisijo. Kot pojasni odvetnica Nataša Pirc Musar, so v njej med drugim poudarili: »Da učinkovitih sredstev v matični državi ni več in da je Slovenija očitno nepravilno prenesla direktivo, ki se dotika tega področja v slovensko nacionalno pravo, torej v Zakon o varstvu potrošnikov, ker jo sodišča tolmačijo na zelo, zelo ozek način.« Odvetnik Robert Preininger, ki zastopa številne kreditojemalce na sodiščih, pa doda: »V potrošniškem pravu velja načelo, da je koncept informacije osnovni način varstva potrošnikov. Sodišče evropske unije je v zvezi s tem oblikovalo popolnoma jasno stališče, da je treba potrošnika seznanit z vsemi tveganji in tudi na kakšen način ga je treba seznaniti s temi tveganji.«
Na slovenskih sodiščih proti bankam trenutno okoli 450 tožb
»Gre za precedenčno sodbo na podlagi primera Andricius in drugi. To je romunski primer, kjer so sodniki sodišča EU jasno zapisali, da morajo biti kreditni pogodbeni pogoji napisani v jasnem in razumljivem jeziku, da morajo finančne ustanove posojilojemalcem posredovati informacije, ki morajo zadostovati za poučeno in preudarno odločitev, to so točno besed iz sodbe, in da mora biti ta informacija napisana v takšni vsebini, takšni maniri, da jo razume vsak povprečen potrošnik,« pove Pirc Musarjeva. Združenje Frank ocenjuje, da je na slovenskih sodiščih proti bankam trenutno vloženih okoli 450 tožb. V večini primerov so zahtevki na prvi stopnji zavrnjeni, medtem ko je po besedah odvetnika Preiningerja v pritožbenem postopku več kot 90 odstotkov pritožb uspešnih: »Pritožbena sodišča ugotavljajo številne kršitve postopka na prvi stopnji, tudi napačno uporabo materialnega prava, in potem vračajo zadeve v ponovno sojenje, tako, da zadaj za enkrat nimamo še pravnomočnih odločitev.« Ministrstvo za finance je novembra sicer predlagalo trimesečni rok za sklenitev dogovora med bankami in Združenjem Frank. Ta je potekel, a dogovora ni. Takrat je bilo sicer rečeno, da v takem primeru vlada in koalicija ne bosta nasprotovali zakonski rešitvi, ko bo ta ponovno vložena v državni zbor.
Kako problematiko rešujejo v drugih državah
Za razliko od Slovenije je v večini drugih evropskih držav, v katerih so bili potrošniki izpostavljeni množičnemu trženju kreditov v švicarskih frankih, že prišlo do vsaj delne rešitve problema oziroma poravnave. Špansko vrhovno sodišče je doslej sprejelo sedem odločb, v katerih je ugotovilo, da gre v primeru večvalutnih kreditov za nepošten pogoj. Podobno sodbo je jeseni 2019 izdalo Vrhovno sodišče Poljske. Tudi sodišče Evropske unije je v začetku oktobra lani razsodilo v prid 700.000 poljskih kreditojemalcev, ki so imeli kredite v švicarskih frankih. Razsodilo je, da so nepošteni pogoji za potrošnike nezavezujoči in da se morajo iz pogodb izločiti, oškodovani potrošniki pa morajo biti poplačani ne glede na zastaralne roke. To je potrdilo ugotovitev poljskih sodišč, da je pogodbena vezava na prodajni tečaj banke nepravična. Novost v tej sodbi je bilo stališče evropskega sodišča, da mora nacionalno sodišče upoštevati okoliščine glede na stanje v času odločanja, in ne tistih okoliščin, ki so obstajale v času, ko je bila pogodba sklenjena.
Država je intervenirala tudi na Madžarskem, Črni gori, Srbiji in na Hrvaškem
Kolektivna rešitev je bila sprejeta na Madžarskem, in sicer z državno intervencijo. Z zakonom so uredili rekonverzijo posojil v švicarskih frankih v posojila v forintih na način, da posojilojemalcu ni bilo treba sprožiti nobenega postopka. Na novo določene obresti zdaj ne smejo presegati 4,5 odstotka, ko gre za stanovanjska posojila. V Črni Gori je skupščina leta 2015 sprejela Zakon o konverziji , ki z eno potezo transformira sporna švicarska posojila v evrska, tako da posojilojemalca postavi v položaj, kot da je najel posojilo v evrih, ki se v Črni Gori uporabljajo kot nacionalna valuta. Tudi v Srbiji so lani sprejeli zakon za konverzijo kreditov, ki je zmanjšal preostali dolg kreditojemalcev za 38 odstotkov, stroški bank za proces konverzije pa so bili ocenjeni na 130 milijonov evrov. Zakon o konverziji v evrske kredite je sprejela tudi hrvaška vlada, potem ko je vrhovno sodišče v kolektivni tožbi razsodilo, da je pogodbeni pogoj, ki kreditojemalca izpostavlja neomejenemu tečajnemu tveganju, nepošten in da so banke kršile pravice svojih strank, s tem, ko so posojila vezale na tečaj švicarskega franka.
Več v oddaji Koda
Kako in kdaj bomo težave kreditojemalcev v švicarskih frankih rešili v Sloveniji, v kateri fazi so sodni postopki proti bankam, kakšne so možnosti za sprejetje sistemskega zakona? Odgovore boste dobili v oddaji Koda, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali v torek, 18. februarja ob 17.30 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom. Vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić.
