Celje in kip Alme Karlin. Foto: BoBo
Celje in kip Alme Karlin. Foto: BoBo

Kandidati za župana mestne občine Celje so:
- Uroš Lesjak, podpira ga Gibanje Svoboda,
- Sandi Sendelbah, podpira ga Lista Za Celje,
- Matija Kovač, podpira ga Gregor Deleja in skupina volivcev,
- Primož Brvar, podpira ga stranka SD
- in Bojan Šrot, podpira ga Celjska županova lista Slovenije.

Bojan Šrot je sedanji župan mestne občine Celje.
Župan je že od leta 1998.
Se pravi že 24 let.

Bojan Šrot. Foto: Televizija (zajem zaslona)
Bojan Šrot. Foto: Televizija (zajem zaslona)

Kandidati za župana mestne občine Celje
so se srečali na soočenju v studiu TV Slovenija.

Na soočenju so razpravljali o različnih temah.

Na primer o:
- oživitvi mestnega jedra,
- odhajanju mladih iz mesta
- in okoljski sanaciji Cinkarne.

Cinkarna je metalurško-kemijska tovarna.
Uporablja nevarne snovi za okolje.
Sanacija pomeni popravilo oziroma ureditev.
Okoljska sanacija Cinkarne pomeni poskrbeti,
da tovarna ne bo onesnaževala okolja.

Celjski kandidati za župana

Uroš Lesjak je podjetnik.
Pravi,
da bi podjetniški način dela prenesel v politiko.

Sandi Sendelbah že drugič kandidira za župana.
Za kandidaturo se je s svojimi podporniki pripravljal
2 leti.

Matija Kovač je bil 8 let mestni svetnik Levice.
Mestni svetnik je položaj v mestnem svetu.
Mestni svet je del občinske oblasti.
Matija Kovač deluje na področju kulture.
Pozna želje mladih ljudi.
Želi biti kandidat vseh Celjanov.

Matija Kovač. Foto: Televizija (zajem zaslona)
Matija Kovač. Foto: Televizija (zajem zaslona)

Primož Brvar vodi občinska podjetja.
Bil je direktor družbe Nepremičnine
in tudi mladinskega centra.

Bojan Šrot je župan že 24 let.
Pravi,
da kot župan dela strokovno
in predano.

Kako oživiti mestno jedro v Celju

V središču mesta se lokali in trgovine zapirajo.
Potrošniki obiskujejo nakupovalne centre na obrobju mesta.

Bojan Šrot pravi,
da se zasebni lastniki prstorov v centru mesta ne trudijo,
da bi našli najemnike.
Za občinske prostore pa se za najem prijavi
več različnih ponudnikov storitev.

Primož Brvar pravi,
da je treba poiskati nove dejavnosti za mestno središče.
Celje je zelo staro mesto,
Kar je treba izkoristiti.
In tudi to,
da je v centru več mladih.

Primož Brvar. Foto: Televizija (zajem zaslona)
Primož Brvar. Foto: Televizija (zajem zaslona)

Matija Kovač je dejal,
da je treba v središče mesta naseliti več
mladih in ustvarjalnih ljudi.
Izboljšati je treba kulturno ponudbo.

Sandi Sendelbah je dejal,
da bi se moralo Celje bolj razvijati
kot turistično mesto.

Uroš Lesjak je dejal,
Da je treba pripraviti dober načrt.
Pogledati je treba,
kaj počnejo v podobnih mestih.
Za primer je postavil mesto Celovec.
To je mesto v Avstriji.

Ali je Celje prijazno mesto za mlade

Opravili so raziskavo,
koliko mladih se po študiju v drugih mestih
vrne v Celje.
Ugotovili so,
da se v Celje vrne zgolj 1 tretjina mladih.
Se pravi zgolj 1 od 3 študentov.

Matija Kovač pravi,
da v Celju ni vsebin,
ki bi mlade pritegnila k življenju tam.
Pravi,
da v Celju primanjkuje kulturnih vsebin,
možnosti za zabavo
in vključevanje v družbo.
Zato mladi odhajajo živet v druga mesta.

Primož Brvar pravi,
Da bi več mladih ostalo v Celju,
če bi lahko tam študirali.
Da Celje potrebuje več izobraževalnih ustanov.
In da bi bila to tudi priložnost za gospodarstvo.

Bojan Šrot pravi,
da so že pred 4 leti pripravili projekt Prva hiša.
V projektu bi zagotavljali prvi dom mladim družinam.
V nekaj letih bi lahko zgradili 20 stanovanj ali hiš.

Uroš Lesjak pravi,
da Celje nima prostorskega načrta.
Brez prostorskega načrta je nemogoče načrtovati,
kje bodo zgrajene hiše ali pa gospodarske stavbe.

Uroš Lesjak. Foto: Televizija (zajem zaslona)
Uroš Lesjak. Foto: Televizija (zajem zaslona)

Sandi Sendelbah tudi pravi,
da so težave v Celju povezane s prostorskim načrtom.
Predlaga,
da bi celjske zapore preselili na obrobje mesta
in bivališče preuredili za mlade.

Problem onesnaženja v Celju

Zaradi industrije je okolje v Celju onesnaženo.
Sandi Sendelbah pravi,
Da bi morali zgraditi novo obvoznico.
To je cesta,
ki pelje mimo Celja.
Tako promet ne bi šel skozi samo mesto.
Zgraditi bi morali tudi čistilno napravo.

Sandi Sendelbah. Foto: Televizija (zajem zaslona)
Sandi Sendelbah. Foto: Televizija (zajem zaslona)

Uroš Lesjak je prepričan,
da bi mu za okoljsko sanacijo Celja
uspelo dobiti sredstva od države.

Matija Kovač bi storil več pri ozaveščanju prebivalcev
o skrbi za okolje.
Prav tako bi posodobil način ogrevanja v Celju.

Bojan Šrot je dejal,
da načrtuje sistem povezanega javnega prometa.

Primož Brvar bi povečal zmogljivost celjske toplarne,
ker to zagotavlja cenejše ogrevanje.
Treba je iskati ekološke rešitve.