V Mariboru je 15 kandidatov za župana:
- Igor Jurišič,
- Vojko Flis,
- Vladimir Šega,
- Miha Recek,
- Matic Matjašič,
- Franc Kangler, Dejan Kaloh,
- Josip Rotar,
- Saša Arsenovič.
- Aleksander Kamenik,
- Lidija Divjak Mirnik,
- Boštjan Klun,
- Franc Jesenek,
- Nina Beyokol
- in Bernard Memon.
Kandidati so svoje načrte predstavili
v TV soočenju na TV Slovenija.
Soočenje je bilo v torek, 15. novembra.
Soočenje sta vodila
Jasmina Gregorec Kozole in Zoran Medved.
Teme soočenja so bile:
- promet,
- infrastruktura,
- prostorski načrt,
- sežigalnica
- in še nekatere druge teme.
Infrastruktura so stavbe in naprave,
Ki so potrebne za gospodarstvo.
Na primer ceste, železnica, električna napeljava.
Prostorski načrt je načrt,
kako se bodo na določenem kraju gradile
stavbe, ceste, tovarne in drugi pomembni objekti.
Sežigalnica je posebna tovarna,
kjer se sežiga odpadke.
Ureditev prometa v Mariboru
Prebivalci Maribora opozarjajo,
da je promet v mestu neznosen.
Nekatere ceste so za promet zaprte.
Na drugih cestah pa je prometa preveč.
Promet povzroča tudi veliko onesnaženje zraka.
Igor Jurišič je dejal,
da so se trudili,
da bi promet skozi Maribor potekal brez zastojev.
Ni bilo v redu,
da so Koroško cesto zaprli za promet.
Želi si,
da bi središče Maribora lahko zaprli za promet.
Vendar morajo najprej poiskati drugo rešitev,
da ne bo prihajalo do zastojev.
Vojko Flis je dejal,
da se bo težave s prometom rešilo le
z dobrim načrtom.
Načrt mora predvidevati razvoj mesta.
Hitre rešitve za prometne težave niso dobre.
Ena od možnosti je tudi,
da bi ljudje imeli drugačni delovni urnik.
Da ne bi vsi odhajali od doma v službo ob 7. uri zjutraj.
Tudi Vladimir Šega pravi,
da ni dolgoročnega načrta za ureditev prometa v Mariboru.
Zagovarja zapiranje cest za promet
in spremembo potovalnih navad prebivalcev.
Treba bi bilo okrepiti javni promet.
In na obrobju mesta zgraditi parkirišča.
Miha Recek pravi,
da je treba pripraviti strategijo.
To je načrt za prihodnost.
In se odločiti,
kaj želijo.
Matic Matjašič pravi,
da bi moral biti javni potniški promet v mestu brezplačen.
Prilagoditi bi bilo treba tudi vozni red mestnih avtobusov.
Pravi,
da bi Lent moral biti sprehajališče.
Lent je stari predel Maribora.
Koroška cesta pa bi morala ostati odprta.
Franc Kangler pravi,
da se ni poslušalo stroke za promet.
Pravi,
Da bi bila Koroška cesta lahko odprta vsaj enosmerno.
Da bi promet potekal le v eni smeri.
Cest v središču ne bi zapiral.
Dejan Kaloh pravi,
da je promet v Mariboru kaotičen.
Kaotičen pomeni neurejen.
Pravi,
da bi Koroška cesta morala ostati odprta za
javni promet in stanovalce.
Josip Rotar je poudaril,
da v Listi kolesarjev verjamejo v prednosti
kolesarskega prometa.
Dejal je tudi,
da javni potniški promet potrebuje prenovo.
Saša Arsenovič je sedanji župan Maribora.
Pravi,
da ljudje potrebujejo čas,
da se privadijo na spremembe.
Prepričan je,
da je bilo zaprtje Koroške ceste dobra odločitev.
Otroci se lahko igrajo na trgih.
Aleksander Kamenik je dejal,
da ni strokovnjak za promet.
Toda Starega mostu ne bi zaprl.
Na Lentu bi dovolil enosmerni promet.
Lidija Divjak Mirnik je dejala,
da v svojem programu načrtujejo
posodobitev mestnega prometa.
Uvedli bi tudi manjše avtobuse za vožnjo po mestu.
Boštjan Klun bi promet posodobil.
Zgradil bi garažne hiše,
parkirišča na obrobju mesta
in Koroško cesto ohranil zaprto.
Franc Jesenek je dejal,
da se promet ustavlja pri prehodu med levim in desnim bregom.
Skozi Maribor teče reka Drava.
Reka deli mesto na desni in levi breg.
Nina Beyokol je dejala,
da je težko spreminjati navade prebivalcev.
Maribor potrebuje boljši javni promet.
Več voznih linij.
To je poti,
ki jih določen avtobus prevozi po mestu.
Potrebujejo tudi manjše avtobuse
in več nočnih avtobusov.
Treba je urediti tudi kolesarske poti.
Bernard Memon je poudaril tudi vpliv
prometa na zdravje.
Pravi,
da bi bilo treba zgraditi parkirišča na obrobju mesta.
Ljudje,
ki prihajajo v službo v Maribor iz okolice,
bi tam parkirali in se v mesto odpeljali z avtobusom.
Razvoj turizma
Maribor si želi turizem na Pohorju
Poleti in pozimi.
Težava je,
da nima dovolj turističnih športnih objektov.
Objekti so stavbe.
Avtobusno podjetje Marprom skrbi za smučišča
in vse naprave na smučiščih na Pohorju.
Pohorje je hribovje v bližini Maribora.
Težave z zamakanjem so:
- na tribunah stadiona Ljudski vrt,
- v dvorani Lukna
- in na bazenu v Pristanu.
Zamakanje je vdiranje vode v notranjost stavbe.
Nevaren je tudi most za dostop na kopališče Mariborski otok.
Nadzor je ugotovil,
da ograja na mostu ni varna.
Fran Kangler je dejal,
da je občina storila napako pri upravljanju
športne infrastrukture.
Športna infrastruktura so stavbe in naprave
za športne dejavnosti.
Pravi,
da Maribor potrebuje športni zavod.
Športni zavod bi skrbel za izobraževanje in
tudi športno infrastrukturo.
Dejan Kaloh je dejal,
da veliko objektov čaka na prenovo.
Pravi,
da občina vlaga premalo denarja v športno infrastrukturo.
Josip Rotar je dejal,
da si prizadevajo za urejeno športno infrastrukturo.
In tudi za ureditev igrišč in igral za otroke.
Maribor mora biti tudi mesto,
ki skrbi za otroke in njihovo dejavnost v športu.
Saša Arsenovič je dejal,
da je bilo v šport vloženega veliko denarja.
In da je bilo veliko narejenega.
Aleksander Kamenik ne razume,
zakaj se ne popravi strehe na bazenu.
Pravi,
da gre za načrtno uničevanje bazena.
Lidija Divjak Mirnik je dejala,
da so bile naložbe v šport predrage.
Ona bi poskrbela za ustrezno športno infrastrukturo.
Dejala je tudi,
da bodo smučarsko tekmovanje Zlata lisica vrnili na Pohorje.
Zlata lisica je bila namreč prestavljena v Kranjsko goro.
Boštjan Klun pravi,
da je treba rešiti težave s financiranjem.
Dejal je,
da država podpira projekt Pohorje 365.
Projekt,
ki bi turizem na Pohorju razvijal ve leto.
Franc Jesenek je govoril o težavah labodov,
ki v mestu nimajo dostopa do vode in jih ni mogoče hraniti.
Dejal je,
da je v Mariboru premalo igrišč za otroke.
Nina Beyokol je dejala,
da je treba pridobiti več sredstev od Evropske unije.
Bernard Memon bi preveril,
ali so bile pretekle naložbe v turizem pravilno izvedene.
Dejal je,
da Maribor potrebuje drsališče za hitrostno drsanje in hokej.
Igor Jurišič je dejal,
da je Maribor v 2 letih izgubil ogromno denarja.
Vojko Flis pravi,
da naložbe niso bile izvedene prav.
Vladimir Šega je dejal,
Da je bilo nekaj projektov zelo dobro.
Primanjkuje pa igrišč za otroke med bloki.
Miha Recek je izpostavil obnovo dvorane Tabor.
V njej so ostale stare klopi.
Dejal je,
da je bilo tekmovanje Zlata lisica ukradeno
in odpeljano v Kranjsko Goro.
Matic Matjašič je dejal,
da določeni projekti niso bili narejeni dobro.
Ni prav,
da so se projekti tako podražili.
Prav tako popravljanje objektov traja predolgo.
Prostorski načrt in sežigalnica
V Mariboru bodo sprejeli nov prostorski načrt.
Številni opozarjajo,
da načrt bolj kot potrebe občanov upošteva interese kapitala.
Se pravi,
da je usmerjen v zaslužek določenih podjetij.
Kandidati so govorili tudi o gradnji sežigalnice.
Lidija Divjak Mirnik pravi,
da predlaganega prostorskega načrta ne bi smeli sprejeti.
Treba je narediti nov načrt.
Gradnji sežigalnice nasprotuje.
Boštjan Klun pravi,
da je treba pri gradnji sežigalnice upoštevati
politično in strokovno plat.
Treba se je dogovoriti za pravo rešitev.
Dejal je,
da je treba o prostorskem načrtu še premisliti.
Franc Jesenek je dejal,
da prostorski načrt upošteva tudi razvoj desne strani Maribora.
In razvoj industrijskega območja.
Dejal je,
da gradnjo sežigalnice podpira.
Nina Beyokol je dejala,
Da je treba pri prostorskem načrtu upoštevati tudi
javni interes.
Se pravi želje prebivalcev.
Podpira sežigalnico,
če bo dimnik dovolj visok.
Pri gradnji sežigalnice pa je treba upoštevati
strokovnjake za zdravje.
Bernard Memon je dejal,
da bo treba prostorski načrt spremeniti,
ko bos prejeta nova zakonodaja.
Igor Jurišič ne podpira gradnje sežigalnice.
Prepričan je,
da je prostorski načrt nezakonit.
Zadevo so dali tudi na sodišče.
Vojko Flis pravi,
da mesto potrebuje tak razvoj,
da bodo prebivalci živeli boljše.
Prostorskega načrta ne podpira.
Treba ga je dopolniti.
Nasprotuje gradnji sežigalnice.
Vladimir Šega je dejal,
da mora prostorski načrt upoštevati zakonodajo.
Tudi občani bi morali imeti vpliv na prostorski načrt.
Treba bi bilo upoštevati tudi varovanje okolja.
Miha Recek pravi,
da bi morala sežiganje odpadkov reševati država.
Za tako velik projekt predlaga referendum.
To ej odločanje vseh ljudi.
Matic Matjašič pravi,
da prostorski načrt ni upošteval mnenj občanov.
Franc Kangler pravi,
da je pomembna kvaliteta življenja.
O gradnji sežigalnice morajo odločiti občani.
Dejan Kaloh,
da je bilo na prostorski načrt veliko pripomb.
Teh pripomb niso upoštevali.
Pravi,
da gradnja sežigalnice zdaj ni smiselna.
Težave z odpadki mora reševati država.
Josip Rotar predlaga,
Da bi se ustanovilo posebno pisarno.
Tam bi se lahko ljudje pozanimalo o prostorskem načrtu.
Gradnjo sežigalnice ne podpira.
Saša Arsenovič je dejal,
da je potrebno biti učinkovit in ne zgolj govoriti.
Občani so imeli možnost,
da so dali svoje pripombe na prostorski načrt.
Podpira gradnjo sežigalnice.
Aleksander Kamenik bi prostorski načrt natančno preveril.
Gradnjo sežigalnice pod določenimi pogoji podpira.
Proračun mestne občine Maribor
Proračun so sredstva,
ki jih ima mesto za izvajanje projektov.
Kandidati so govorili o participativnem proračunu.
Participativen proračun je tisti proračun,
pri katerem sodelujejo tudi občani.
Participacija pomeni sodelovanje.
To pomeni,
da se občina skupaj z občani dogovori za določene projekte.
Pred kratkim je v Mariboru nastal tak proračun.
V Mariboru je več kot 110 tisoč prebivalcev.
Pri načrtovanju proračuna je sodelovalo 1200 občanov.
Odločili so se za nekaj projektov.
Ti projekti bodo stali 1 milijon evrov.
Matjašič je rekel,
da je večji problem odhajanje mladih iz Maribora.
Mladi v Mariboru ne vidijo prihodnosti.
Recek podpira participatorni proračun.
Pravi pa,
da je 1 milijon evrov malo denarja za celoten proračun.
Celoten proračun Maribora obsega 190 milijonov evrov.
Denar bi vložil v gradnjo cest.
Šega je pohvalil sedanjega župana Arsenoviča,
da je začel s participatornim proračunom.
Treba je spodbuditi tudi občane,
da se vključijo k načrtovanju.
Tudi Flis podpira tak proračun.
Pričakuje pa,
da se bo denar porabilo za dobre projekte.
Na primer za obnovo osnovnih šol v mestu.
Jurišič je dejal,
da je ideja o participatornem proračunu zelo dobra.
Treba pa je poskrbeti,
da bo tudi uresničenje tega dobro.
Memon je dejal,
da bi povečal sredstva za ta del proračuna.
Sredstva bi povečal na 10 milijonov evrov.
Pravi,
da se morajo ljudje sami odločiti,
kaj želijo.
Tudi Nina Beyokol pravi,
da je participatorni proračun odlična stvar.
Tudi ona bi mu namenila več sredstev.
Jesenek pa je dejal,
da naj o teh stvareh odločajo predstavniki,
ki so jih občani izvolili na volitvah.
Klun je prepričan,
da je participatorni proračun zelo dobra stvar.
Namenil bi mu več sredstev.
Divjak Mirnik bi ta del proračuna povečala.
Pravično bi razdelila denar tudi med krajevne skupnosti.
Kamenik bi znesek participativnega proračuna pvoečal.
Treba pa je imeti nadzor nad izvedbo projektov.
Arsenovič je dejal,
da je na uspeh proračuna ponosen.
Sredstva bodo postopno dvigovali.
Tudi Rotar projekt podpira.
Želel bi,
da bi v načrtovanje vključili tudi otroke.
Kaloh participatorni proračun podpira.
Sredstva bi povečal.
Kangler prav tako tak proračun podpira.
Skrbi ga pa,
da bi to prineslo neenakomerni razvoj mesta.
To bi se zgodilo,
če bi bilo v občinskem svetu več predstavnikov z enega brega Maribora.
Ti bi lahko podpirali le projekte s svojega dela Maribora.