Prešernov dan je poseben praznik.
Pravimo mu tudi slovenski kulturni praznik.

Gledališče. Foto: Mediaspeed/Borut Cvetko
Gledališče. Foto: Mediaspeed/Borut Cvetko

Kultura nam polepša življenje.
Kultura je na primer:
- jezik,
- glasba,
- gledališče,
- slike,
- knjige.

Knjige. Foto: Radio Maribor/Pixabay
Knjige. Foto: Radio Maribor/Pixabay

Tudi zgodovina je del kulture.
Zgodovina govori o tem,
kako so ljudje včasih živeli.

Kulturi pravimo tudi umetnost

Vsak je lahko del kulture.

Vseeno je,
ali je nekdo star ali mlad.
Ni pomembno,
kje se je človek rodil.

Vsak človek lahko ustvarja kulturo.
Lahko na primer:
- nekaj nariše,
- nekaj napiše.

Kultura nastane namenoma

Človek se odloči,
da bo naredil nekaj posebnega.

Na primer nekaj,
kar je doživel sam.
Ali pa kar je doživel nekdo drug.
Lahko si pa tudi nekaj izmisli.
Na primer zgodbo.

V kulturi delajo različni ljudje

Na primer:
- igralci,
- glasbeniki,
- pesniki.

Glasbenik. Igra na violino. Foto: Radio Slovenija
Glasbenik. Igra na violino. Foto: Radio Slovenija

Vsak razume kulturo na drugačen način

Po vsem svetu obstaja kultura.
In kultura obstaja že zelo dolgo.
Ljudje ustvarjamo že od nekdaj.

Na primer.
Umetnik nekaj ustvari.
Izvemo,
kakšen človek je bil umetnik.

Umetnik nekaj ustvari.
Veseli smo.
Zdi se nam lepo.

Umetnik nekaj ustvari.
Začnemo razmišljati
o svojem življenju.

Vse to je kultura.

Pesniki pišejo pesmi

Pesmim pravimo tudi poezija.
Običajno pesmi beremo.

Poezija pomeni,
da iz besed naredimo posebno pesem.

France Prešeren. Foto: dLib
France Prešeren. Foto: dLib

France Prešeren je bil pesnik

Prešeren je živel v 19. stoletju.
To je 200 let nazaj.

Takrat še ni bilo avtomobilov.
Ljudje so se vozili s kočijami.

Ljubljana v 19. stoletju. Foto: dLib
Ljubljana v 19. stoletju. Foto: dLib

Slovenci niso živeli v svoji državi

Živeli so v Avstrijskem cesarstvu.
To je bila ogromna država.
Del Avstrijskega cesarstva je bila:
- Avstrija,
- Madžarska,
- del Italije,
- Slovenija.
In druge države.

Njihov vladar je bil cesar.

Ljudje so morali govoriti nemško.

France Prešeren se je rodil v kmečki družini

Rodil se je Vrbi na Gorenjskem.

Po poklicu je bil odvetnik.
Odvetnik ve veliko o pravu.
To pomeni,
da veliko ve o zakonih in pravilih.
Odvetnik lahko pomaga drugim.
Na primer na sodišču.

Rojstna hiša Franeta Prešerna. Foto: dLib
Rojstna hiša Franeta Prešerna. Foto: dLib

Prešeren je bil tudi pesnik

Pisal je pesmi v slovenskem jeziku.

V 19. stoletju je malo ljudi pisalo
v slovenskem jeziku.

Pisal je različne pesmi.
Na primer:
- o ljubezni do ženske,
- o zgodovini,
- o povodnem možu.

France Prešeren je pokazal,
da je slovenski jezik enakovreden drugim

V drugih državah so pisali
zelo zahtevne pesmi.
Pravimo,
da so pisali v različnih oblikah.

Prešeren je pesmi napisal
na podoben način.

Pesmi je napisal v slovenskem jeziku.

Do takrat ni še nihče napisal takšnih pesmi.

Prešeren je pokazal,
da lahko v slovenskem jeziku
napišemo tudi težke pesmi.

Takrat so mislili,
da lahko slovenski jezik uporabljajo le kmetje

To pomeni,
da ljudje ne morejo govoriti slovensko na sodišču
ali na ulici.

France Prešeren je pokazal,
da je slovenski jezik takšen
kot vsi drugi jeziki.

In da lahko v slovenskem jeziku
povemo vse,
kar lahko povemo v drugih jezikih.

To je pokazal s svojimi pesmimi.

Najbolj znana Prešernova pesem je Zdravljica

Zdravljica je pesem,
v kateri Prešeren govori o ljubezni.

Govori o tem,
da bi se morali imeti vsi ljudje radi.
In da bi morali spoštovati drug drugega.

Del pesmi Zdravljica. Foto: Arhiv NUK
Del pesmi Zdravljica. Foto: Arhiv NUK

Pesem je sestavljena iz več delov

Tem delom pravimo kitice.
V 1 kitici je več vrstic.

7. kitica Zdravljice
je postala slovenska himna

Himna je zelo pomembna pesem.
Slišimo jo lahko ob pomembnih proslavah.
Ali ob zmagah športnikov.

V 7. kitici Zdravljice piše,
da naj vsi ljudje na svetu živijo brez vojne.
In da bodo Slovenci svobodni in
da bodo prijatelji s svojimi sosedi.

Posnetek himne si lahko ogledate na YouTubu.