Tradicija je nekaj,
kar ljudje počnejo že dolgo časa.
Starejši ljudje tradicijo prenašajo na mlajše.
Tradicionalni slovenski zajtrk je
vsak 3. petek v novembru
Letos je slovenski zajtrk 19. novembra.
Projekt tradicionalni slovenski zajtrk
poteka že 10 let.
Iz tega projekta je nastal dan slovenske hrane.
Tako sta zajtrk in dan slovenske hrane na isti dan.
Tradicionalni slovenski zajtrk je sestavljen iz:
- mleka,
- kruha,
- masla,
- medu in
- sadja.
Običajno je to sadje jabolko.
Lahko pa je tudi drugo sveže ali suho sadje.
Vsa živila morajo biti slovenska.
To je bistvo slovenskega zajtrka.
Namen tradicionalnega slovenskega zajtrka
Na ta dan v veliko vrtcih in šolah jedo
tradicionalni slovenski zajtrk.
S tem želijo otroke, mladino in ostale ljudi
poučiti o različnih stvareh.
Ljudem želijo sporočiti,
da je zajtrk pomemben obrok.
Pomembno je tudi,
da jemo lokalno pridelano hrano.
To je hrana,
ki je nastala v našem okolju.
Tako hrano lahko dobimo:
- na tržnici od kmeta,
- na bližnji kmetiji.
V trgovinah pa gledamo,
da kupimo hrano iz Slovenije.
Poleg tega želijo poudariti,
da je pomembno :
- kmetijstvo in čebelarstvo za predelavo hrano,
- zdrav način življenja in
- gibanje.
Zelo pomembno je,
da kupujemo slovensko hrano.
Letos so dodali še zgodbo o
tradicionalnem kmečkem obroku
K tradicionalnemu slovenskemu zajtrku
so letos dodali še drugo hrano.
Dodali so
- ajdo,
- ajdove žgance,
- prežganko,
- kislo mleko in
- proseno kašo z jabolki.
S tem so želeli poudariti
pomen tradicionalne slovenske hrane.
Borut Florjančič je predsednik Zadružne zveze Slovenije.
Zadruge so posebna podjetja, ki jih vodijo zaposleni.
Borut Florjančič je rekel:
Pomembno je,
da jemo tisto, kar pridelajo
- kmetje,
- zadruge in
- kmetijska podjetja.