Gregorjevo praznujemo na god svetega Gregorja.
To je 12. marca.
Gregorjevo je slovensko valentinovo
Gregorjevo je včasih veljalo za
slovenski praznik zaljubljencev.
Danes je kot praznik zaljubljencev
bolj znano valentinovo.
Valentinovo praznujemo 14. februarja.
Dan, ko se ptički ženijo
Slovenska dediščina pravi,
da se na gregorjevo ptički ženijo.
Ženiti se pomeni poročiti se.
Ali imeti ljubezenski odnos.
Slovensko ljudsko izročilo pozna
še več dni za ptičjo ženitev.
Ptički se ženijo tudi za:
- vincencijevo (22. januar),
- valentinovo (14. februar),
- urbanovo (25. maj).
Najbolj je obveljajo,
da se ptički ženijo na gregorjevo,
saj je bil to včasih prvi spomladanski dan.
Ptiči so dekletom naznanili ženitev
Stari običaj pravi,
da so se dekleta na gregorjevo ozirala v nebo.
In iskala ptice.
Prva ptica,
ki jo je dekle videlo,
je naznanila,
kakšen bo njen mož.
Gregorjevo je dobilo ime po svetem Gregorju
Sveti Gregor je svetnik.
Svetnik je poseben človek,
ki je naredil veliko dobrega.
Zato se je cerkev odločila,
da postane svetnik.
Sveti Gregor je bil v resnici Gregor Veliki.
Gregor Veliki se je rodil okoli leta 540.
To je bilo pred približno 1500 leti.
Rodil se je v Rimu.
Rim je mesto v Italiji.
Gregor Veliki je bil papež in cerkveni učitelj.
Vpeljal je nov koledar.
Koledar je po njem dobil tudi ime.
Imenuje se gregorijanski koledar.
Ta koledar uporabljamo še danes.
Gregorjevo so včasih praznovali 21. marca
S spremembo koledarja se je gregorjevo premaknilo nazaj.
Danes gregorjevo praznujemo 12. marca.
Včasih so gregorjevo praznovali 21. marca.
21. marec je prvi koledarski spomladanski dan.
Gregorjevo oznanja prihod pomladi
God svetega Gregorja po izročilu napoveduje pomlad.
Zato je sveti Gregor nekoč godoval
na prvi spomladanski dan.
Sveti Gregor je znan kot prinašalec luči.
Pomlad je namreč čas,
ko se začne daljšati dan.
Zunaj je bolj toplo in bolj svetlo.
Darovanje luči vodi
Z gregorjevim je povezan star ljudski običaj
darovanja luči vodi.
Darovanje luči vodi je zelo star običaj.
Poznali so ga že v predkrščanski dobi.
To je bilo pred prihodom krščanstva
na slovensko ozemlje.
Krščanstvo se je na slovenskem ozemlju
začelo uveljavljati v 3. stoletju.
To je bilo pred približno 1800 leti.
Spuščanje gregorčkov po vodi
Darovanje luči vodi danes poznamo
kot spuščanje gregorčkov po vodi.
Gregorčki so manjši razsvetljeni predmeti.
Narejeni so iz papirja ali lesa.
Običajno so predmeti v obliki:
- hišice,
- barčice,
- cerkvice.
Luč predmetom dajejo sveče.
Ali goreča smola.
Spuščanje gregorčkov simbolizira začetek pomladi
oziroma konec dela ob umetni svetlobi
Gregorčke so spuščali po potokih in rekah
v znamenje začetka pomladi.
Spuščali so jih predvsem mladi fantje in otroci.
Gregorčke so spuščali na predvečer gregorjevega.
Predvečer je večer pred praznikom.
Metanje luči v vodo pa pomeni tudi
konec dela ob umetni svetlobi.
Umetno svetlobo dajejo sveče, luči in druga svetila.
Ob gregorjevem je bil dan že dovolj dolg,
da so ljudje lahko delali pri dnevni svetlobi.
Tega so bili zelo veseli.
Spuščanje gregorčkov je bilo zato priljubljeno
predvsem v krajih,
kjer so se ljudje ukvarjali z obrtjo.
Običaj spuščanja gregorčkov je živ še danes
V nekaterih krajih po Sloveniji se je običaj
spuščanja gregorčkov ohranil vse do danes.
Praznovanje gregorjevega je živo predvsem na Gorenjskem.
Gorenjska je pokrajina na severozahodu Slovenije.
Spuščanje gregorčkov se je ohranilo v:
Tržiču, Kropi, Kamni Gorici in Železnikih.
To so kraji na Gorenjskem.
V Kropi in Kamni Gorici so ljudje spuščali barčice.
Barčice so spuščali v vaških potokih.
V Železnikih so po Selški Sori spuščali deščice.
Na deščice so ljudje dali smolo.
Smolo so zažgali, da je gorela.
Selška Sora je reka.
V starih zapisih iz Železnikov piše,
da so gregorčke po rekah spuščali mladi fantje.
Zapisi iz Tržiča pa pravijo,
da so to počeli otroci.
V Tržiču po ljudskem izročilu spuščajo hišice.
Hišice so naredili iz lesa in papirja.
V notranjost hišice so dali svečo.
V Tržiču tradicijo ohranjajo tudi danes.
Gregorčke spuščajo po Tržiški Bistrici.
Tržiška Bistrica je reka.
V Prekmurju, Porabju in Beli krajini so bile značilne druge šege
Za gregorjevo so značilne tudi nekatere druge šege.
Šega je običaj.
V Prekmurju in Porabju so otroci za gregorjevo koledovali.
Koledovati pomeni hoditi od hiše do hiše.
In prositi za darove.
Prekmurje je pokrajina na severovzhodu Slovenije.
Porabje pa je del skrajnega zahoda Madžarske.
V Porabju živi veliko Slovencev.
Koledniški obhodi so nastali po madžarskem zgledu.
V Beli krajini pa so šolarji na gregorjevo
hodili po hišah, preoblečeni v svatovski sprevod.
Svatovski sprevod je sprevod ob praznovanju poroke.
Šolarjem so darovali jajca in denar.
Bela krajina je pokrajina v jugovzhodni Sloveniji.
Šega se je ohranila približno do druge svetovne vojne.
