V Sloveniji so bile v začetku avgusta hude poplave.
Prizadele so večji del države.
Povzročile so skoraj 5 milijard evrov škode.
Vlada Republike Slovenije se je odločila,
da pomagala sanirati<p>Sanirati pomeni popraviti ali izboljšati stanje.</p> škodo.
Za sanacijo škode bo vlada
v naslednjih 5 letih namenila
do 7 milijard evrov.
To je zelo veliko denarja.
Nekaj denarja bo prispevala Evropska unija.
Nekaj denarja pa bomo zbrali s solidarnostnimi prispevki.
Solidarnostni prispevki so prispevki za pomoč.
Vlada je sprejela zakon o interventnih ukrepih.
Na kratko interventni zakon.
S tem zakonom so opredelili,
kako bomo v Sloveniji sanirali škodo,
ki je nastala v poplavah.
Interventni zakon omogoča pomoč ljudem,
ki so jih prizadele poplave.
Državni zbor potrdil interventni zakon
Poslanci državnega zbora so o predlogih
interventnega zakona razpravljali
v četrtek, 31. avgusta.
Državni odbor je interventni zakon
sprejel na izredni seji<p>Seja je srečanje, <br />na katerem se dogovarja o pomembnih vprašanjih.</p> .
Za interventni zakon je glasovalo 56
poslancev in poslank državnega zbora.
Predsednik vlade Robert Golob je o interventnem zakonu rekel:
Namen je,
da z zakonom o obnovi poskušamo
prizadetim regijam pomagati na način,
da bodo na prihodnje ujme<p>Ujma je naravna nesreča.<br />Na primer nevihta ali poplava, <br />ki povzroči veliko škodo.</p>
bistveno bolje pripravljene.
Začasni ukrepi za pomoč
Z interventnim zakonom so določeni
ukrepi za pomoč ljudem, podjetjem in občinam,
ki so jih prizadele poplave.
Med ukrepi so:
- enkratna solidarnostna pomoč,
- oprostitev plačila elektrike in plina,
- odlog posojil za prebivalstvo in podjetja,
- možnost večjega zadolževanja občin.
Zakon ima 172 členov.
Zbiranje denarja za obnovo
Vlada za zbiranje denarja za obnovo
načrtuje uvedbo:
- prostovoljne solidarnostne sobote,
- obveznega solidarnostnega prispevka.
Prostovoljna solidarnostna sobota pomeni,
da bodo ljudje delali tudi v soboto.
Če se bodo za to odločili.
Solidarnostni prispevek pa bodo plačali tisti ljudje,
ki se ne bodo odločili za delo v soboto.
Vlada naj bi s solidarnostno soboto
in obveznim prispevkom
zbrala 150 milijonov letno.
Zakon je podprla večina strank
Interventni zakon so podprle
skoraj vse parlamentarne stranke.
Stranka SDS pa zakona ni podprla.
Predstavniki stranke so mnenja,
da uvedba delovnih sobot
in obveznega prispevka ni potrebna.
Do pomoči bodo upravičeni vsi,
ki so utrpeli škodo
Pri dodeljevanju pomoči ne bodo
gledali na višino plače ljudi.
Ali na premoženje družine.
Pomoč bo dobil vsak,
ki je v poplavah utrpel škodo.
Minister Luka Mesec je rekel:
Ne upošteva se premoženje,
ne upoštevajo se prihodki.
Pogoj je,
da si utrpel v poplavah hudo škodo
v nepremičnini, v kateri si živel.
Subvencije za najem stanovanj in
brezplačne namestitve za starejše
Zakon uvaja tudi subvencijo<p>Subvencija je denarna pomoč, <br />navadno iz državnega proračuna.<br />Subvencija za najem stanovanj pomeni, <br />da bo država plačala del zneska najemnine.</p>
za najem stanovanj za vse,
ki so ostali brez domov.
Ali v njih ne morejo živeti.
Starejšim od 65 let bodo na voljo brezplačne namestitve
v domovih za starejše.
V sanacijo škode bodo vključeni tudi brezposelni
Sanacija škode pomeni odpravljanje škode.
Interventni zakon predvideva,
da bodo v sanacijo škode vključeni
brezposelni in upokojenci.
Minister Mesec je rekel,
da bodo zaposlovali tudi tujce.
Predvsem ljudi z Balkana.
Ti za prebivanje v Sloveniji ne potrebujejo vizuma<p>Vizum je posebno dovoljenje za prehod čez mejo.<br />In bivanje v tuji državi.</p> .
Za obnovo bodo prispevali vsi
Interventni zakon načrtuje,
da bodo za obnovo prispevali
vsi državljani Republike Slovenije.
Denar bodo zbrali v skladu za obnovo Slovenije.
Posamezniki bodo prispevali 0,3 % dohodnine.
Dohodnina je davek od dohodkov.
Dohodki so denar,
ga posameznik zasluži.