Politična stranka je skupina oseb,
ki imajo enako politično prepričanje.
Politične stranke, ki sestavljajo vlado,
so koalicijske stranke.
Rečemo tudi koalicija.
Preostale stranke v državnem zboru
so opozicijske stranke.
Rečemo tudi opozicija.
SDS je največja opozicijska stranka
v državnem zboru.
Predsednik SDS-a je Janez Janša.
SDS je zbirala podpise volivcev za 3 referendume
Janša je na družbenem omrežju Twitter
sporočil,
da je njegova stranka SDS
zbrala potrebnih 40 tisoč podpisov
za razpis 3 referendumov.
Twitter je družbeno omrežje.
Na Twitterju ljudje lahko objavljamo sporočila.
Janez Janša zelo pogosto piše sporočila po Twitterju.
Ta sporočila prebere zelo veliko ljudi.
Referendum je posebna oblika glasovanja.
Na referendumu volivci odločajo,
ali se strinjajo z določenim zakonom.
Referendum razpiše državni zbor,
če pobudnik referenduma zbere 40 tisoč podpisov.
Pobudnik referenduma je tisti,
ki referendum predlaga.
Stranka SDS predlaga 3 referendume
SDS je proti 3 zakonom,
ki jih je predlagala vlada.
Zato so dali pobudo za 3 referendume.
Uspelo jim je zbrati več kot 40 tisoč glasov
v podporo referendumom.
Državni zbor bo zdaj pregledal,
ali so vsi podpisi veljavni.
Nato bo državni zbor razpisal datum za referendum.
Volivci bodo na referendumu odločali,
ali so za ali proti zakonom,
ki jih je predlagala vlada.
O čem bodo volivci na referendumih odločali?
Volivci bodo na referendumih odločali o:
- spremembi zakona o vladi,
- spremembi zakona o RTV-ju
- in zakonu o dolgotrajni oskrbi.
Spremembe zakona o vladi
uvajajo tri nova ministrstva.
Sedanja vlada predlaga ustanovitev: :
- ministrstva za solidarno prihodnost,
- ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije
- in ministrstva za podnebje in energijo.
Stranka SDS je proti uvedbi novih ministrstev,
zato so vložili pobudo za referendum.
Spremembe zakona o RTV-ju
prinašajo nov način
imenovanja programskih svetnikov.
To je skupina ljudi,
ki odloča o programu Radia in Televizije Slovenija.
Zdaj programske svetnike RTV Slovenija imenuje državni zbor.
Spremenjeni zakon pa predvideva,
da bi programske svetnike
imenovale civilnodružbene organizacije.
Civilnodružbene organizacije so:
- nevladne organizacije,
- neprofitne organizacije,
- sindikati
- kulturne in verske skupine,
- človekoljubne organizacije,
- dobrodelne organizacije,
- naravovarstvene skupine,
- potrošniki,
- mediji,
- in nestrankarska združenja.
Enega programskega svetnika bi imenoval
tudi nacionalni svet invalidskih organizacij.
Vodstvo RTV Slovenija zdaj sestavljajo:
- generalni direktor,
- direktor Radia
- in direktor Televizije.
Spremenjeni zakon o RTV-ju
namesto generalnega direktorja
ter direktorjev Televizije in Radia
uvaja štiričlansko upravo.
Skupino 4 strokovnjakov,
ki bi vodili RTV Slovenija.
Stranka SDS nasprotuje novemu zakonu o RTV Slovenija,
zato je vložila pobudo za referendum.
Novi zakon o dolgotrajni oskrbi bi morali začeti izvajati
začetek januarja 2023.
Sedanja vlada pravi,
da to ni mogoče.
Začetek izvajanja zakona
o dolgotrajni oskrbi želijo premakniti za 1 leto.
Namesto januarja 2023
bi se začel izvajati januarja 2024.
Stranka SDS temu nasprotuje,
zato je vložila pobudo za referendum.
Kdaj bomo šli na referendume?
Koalicija mora določiti datum za referendume.
Najverjetneje bo to v začetku meseca novembra.
Organizacija referenduma je zelo draga.
Stane več kot 4 milijone evrov.
Zato koalicija pravi,
da bi lahko o referendumih glasovali obenem
z glasovanjem za novega predsednika države
v 2. krogu predsedniških volitev.
Prvi krog predsedniških volitev bo 23. oktobra.
V primeru,
da nobeden od kandidatov ne bo dobil večine glasov,
bo začetek novembra 2. krog volitev za predsednika.
V Sloveniji smo do zdaj imeli 20 referendumov.
Zadnji referendum je bil o zakonu o vodah.
To je bilo julija 2021.
