Koledovanje poteka v času novega leta.
Koledovanje so ljudje praznovali
že v času pred krščanstvom.
Koledniki so bili vaški fantje,
ki so hodili od hiše do hiše.
Pri tem so peli in igrali koledniške pesmi.
Koledniška pesem se imenuje kolednica.
Na takšen način so med ljudi širili veselje.
S koledniškimi pesmimi so ljudem zaželeli
srečo v novem letu.
Koledovanje izvira iz rimskih časov
Koledovanje so ljudje praznovali
že v času pred krščanstvom.
Koledovanje izvira iz rimskih časov.
Rimljani so bili ljudstvo,
ki je na našem ozemlju živelo
pred več kot tisoč leti.
V rimskih časih je to praznovanje dobilo tudi svoje ime.
1. dan v mesecu so Rimljani imenovali calandae.
Preberemo kalende.
Še posebej imenitne so bile kalende ob začetku leta.
Na 1. dan novega leta so rimski meščani
v glasnih sprevodih hodili po mestu.
Ljudje so peli in plesali.
Krščanstvo je koledovanje prevzelo.
Koledovanje je postavilo v čas
med božičem in praznikom svetih treh kraljev.
Torej med 25. decembrom in 6. januarjem.
Pesmi kolednice imajo značilno vsebino
Pesmi kolednice so imele povsod enako vsebino.
Besedila pesmi kolednic pa so se razlikovala
od vasi do vasi.
1. del pesmi je bil pozdrav hiši.
Koledniki so zapeli na primer:
Bog požegni hišo in ljudi,
ki živijo notri v njej.
V 2. delu pesmi so koledniki zaželeli
srečo, zdravje in dobro letino.
Zapeli so na primer:
Bodi zdrava vam družina in živina.
V 3. delu pesmi so koledniki
prosili za darove s praznične mize.
Če so jih pri hiši dobro obdarili,
so se hiši zahvalili.
V pesmi so ljudem zaželeli vse dobro.
Če koledniki darov niso dobili,
pa so bili razočarani.
S pesmijo so ljudem zaželeli nesrečo.
Danes je ohranjen običaj trikraljevskega koledovanja
Krščanska cerkev je koledovanje postavila v božični čas.
Obhod vaških kolednikov so zamenjali z obhodi svetih 3 kraljev.
Zato koledovanju danes pravimo trikraljevsko koledovanje.
Od kje prihaja trikraljevsko koledovanje?
Trikraljevski koledniki ohranjajo spomin
na prihod svetih 3 kraljev.
Po krščanskem izročilu so sveti 3 kralji
po rojstvu obiskali Jezusa Kristusa.
Prinesli so darove.
In mu zaželeli zdravje in srečo.
Začetki trikraljevskega koledovanja
segajo v 16. stoletje.
To je bilo pred približno 500 leti.
Trikraljevsko koledovanje se je začelo v mestnih šolah.
Dijaki so kot trikraljevski koledniki
hodili voščit novo leto bogatim meščanom.
Bogati meščani so jih nato obdarili.
Kasneje se je koledovanje razširilo tudi na podeželje.
Sredi 19. stoletja je bilo
trikraljevsko koledovanje razširjeno
po vseh slovenskih pokrajinah.
To je bilo pred 200 leti.
Trikraljevsko koledovanje v današnjem času
Trikraljevsko koledovanje običajno poteka
v času od božiča do praznikom svetih 3 kraljev.
Božič je 25. decembra,
praznik svetih 3 kraljev pa 6. januarja.
Odrasli, mladi ali otroci se oblečejo
v kostume svetih 3 kraljev.
In njihove spremljevalce.
V skupini hodijo od hiše do hiše.
Pojejo koledniške pesmi.
In voščijo novo leto.
V skupini so vedno 3 kralji.
3 kralje ponavadi spremljajo:
- angel,
- pastir,
- nosilec zvezde
- in nosilec skrinjice za prispevke.
Koledniki obiskujejo domove.
Pri tem:
- pojejo pesmi kolednice,
- uprizarjajo kratke dramske prizore,
- voščijo za novo leto in
- prejemajo darove.
V navadi je tudi,
da nad vhodna vrata napišejo
začetnice imen svetih 3 kraljev.
Napišejo: G + M + B.
To so začetnice za imena Gašper, Miha in Boltežar.
Ob začetnice napišejo tudi letnico.
V današnjih časih namesto zapisa
pogosto uporabijo tudi nalepko.
Trikraljevsko koledovanje je v Sloveniji
priznano kot nesnovna kulturna dediščina
12. novembra 2021 so na ministrstvu za kulturo
trikraljevsko koledovanje vpisali
v register nesnovne kulturne dediščine.
Register nesnovne kulturne dediščine
je dokument,
v katerem so vpisane enote nesnovne dediščine.
Nesnovna kulturna dediščina
je del kulturne dediščine.
Nesnovna kulturna dediščina so:
pomembni običaji, prakse, izrazi in veščine.
Trenutno je v Register vpisanih
100 enot nesnovne kulturne dediščine.
Med njimi je tudi trikraljevsko koledovanje.
Vpis v register nesnovne kulturne dediščine pomeni,
da je trikraljevsko koledovanje pomemben kulturni običaj.