Pomoč pri prostovoljnem končanju življenja pomeni,
da bi lahko oseba umrla, ko bi se odločila za smrt.
Da umre, bi ji pomagali zdravniki.
Pomagali bi bolnikom,
ki so zelo težko bolni.
Ki trpijo zelo hude bolečine.
Umreti bi pomagali bolnikom,
ki so smrtno bolni.
Pomagali bi jim,
da ne bi trpeli.
Da bi se sami odločili,
kdaj želijo umreti.
Temu rečemo tudi evtanazija.
V Sloveniji evtanazija ni dovoljena.
V nekaterih državah po svetu pa je.
Pobudnik zakona je Društvo Srebrna nit
V društvu se ukvarjajo s stvarmi,
ki so povezane s starejšimi ljudmi.
Pomagajo starejšim ljudem.
Borijo se za njihove pravice.
V Društvu Srebrna nit
morajo najprej zbrati dovolj podpisov
Podpise morajo zbrati od
državljank in državljanov Slovenije.
Podpis pomeni, da se oseba strinja,
da bi ta zakon imeli v Sloveniji.
Zbrati morajo 5 tisoč podpisov.
Kaj bi določal ta zakon?
V zakonu bi pisalo, kdo ima pravico
do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
Na primer:
Za to pomoč ne bi mogla zaprositi
oseba, ki je mlajša od 18 let.
Pa tudi ne oseba, ki je depresivna<p>Depresija je duševna bolezen.<br />Depresiven človek je:<br />žalosten, brez volje, ima nizko mnenje o sebi.</p> .
Pisalo bi, kakšne so pravice in obveznosti
zdravstvenega osebja.
Kakšen bi bil nadzor.
O vsem bi odločala
komisija za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja.
Soavtor zakona Andrej Pleterski pravi:
Ta zakon daje možnost,
da umre oseba, ki že trpi ob koncu svojega življenja.
Soavtorica zakona Brigita Skela Savič pravi:
To je bolnikova odločitev
Skela Savič že dolgo let dela
s težko bolnimi ljudmi.
Poudarja, da kljub najboljši oskrbi bolnikov,
ti umirajo v bolečinah.
Bolniki so lahko brez zavesti, hropejo, se dušijo.
Nekateri tega ne želijo doživeti.
Raje bi prej umrli.
Predlog zakona je že prebrala
komisija za medicinsko etiko
Ta komisija je del Ministrstva za zdravje.
Pogovarjali so se,
ali je v redu, da se osebi pomaga pri smrti.
Komisija mora še povedati,
kakšno je njeno dokončno mnenje o predlogu zakona.