Madagaskar je otoška država.
Leži vzhodno od Afrike.
Glavno mesto je Antananarivo.
Madagaskar je četrti največji otok na svetu.
Ima približno 20 milijonov prebivalcev.
To je kot 10 Slovenij.
Madagaskar ima posebno podnebje
Podnebje je vreme na večjem območju.
Na Madagaskarju so značilne visoke temperature.
Značilni sta deževna in sušna doba.
To pomeni,
da v času deževne dobe močno dežuje.
V času sušne dobe pa padavin ni.
Kaj so podnebne spremembe?
Za določen kraj oziroma območje
je značilno določeno podnebje.
Podnebje pa se lahko skozi leta tudi spreminja.
Če se spreminja na celi Zemlji,
govorimo o podnebnih spremembah.
V zadnjih desetletjih na Zemlji
doživljamo podnebne spremembe.
Do podnebnih sprememb prihaja zaradi onesnaževanja
V našem ozračju je vedno več ogljikovega dioksida.
Ogljikov dioksid je plin.
Nastane na primer, ko izdihnemo zrak.
Največ pa ga ustvarijo izpusti plinov.
Na primer avtomobili in tovornjaki.
Za naš planet ni dobro,
če je v ozračju preveč ogljikovega dioksida.
S tem se temperatura našega ozračja povečuje.
Temperatura se povečuje,
ker je v ozračju preveč ogljikovega dioksida.
Podnebne spremembe so povzročile sušo
Zaradi podnebnih sprememb je
na Madagaskarju huda suša.
Suša je daljše obdobje brez dežja.
Na Madagaskarju je trenutno najhujša suša
v zadnjih 40 letih.
Suša traja že 4 leta.
To pomeni,
da na Madagaskarju že 4 leta
ni bilo deževne dobe.
Deževna doba pa je nujna za rast rastlin.
Ljudje se prehranjujejo z žuželkami
Suša je povzročila hudo lakoto.
Lakota je najhujša na podeželju.
Ljudje morajo nabirati žuželke,
da lahko preživijo.
Zaradi suše ni rastlin,
ki bi jih lahko jedli.
Ljudje jedo kobilice.
Vode skoraj nimajo.
Tamaria, mama 4 otrok, je rekla:
Z otroki jemo kobilice vsak dan,
ker nimamo nič drugega.
Dežja ni,
tako da niti ne zraste nič,
kar smo posejali.
Na Madagaskarju je lačnih 30 tisoč ljudi
Združeni narodi je organizacija,
ki skrbi za varnost in mir na svetu.
Označimo jo s kratico ZN ali OZN.
ZN pravi,
da na Madagaskarju za lakoto trpi 30 tisoč ljudi.
Število pa se bo še povečalo,
ker bo kmalu nastopilo še bolj sušno obdobje.
Ljudje zaradi lakote tudi umirajo
Nekateri ljudje so zaradi lakote umrli.
Umrli so,
ker ni hrane.
Bole je mama 3 otrok.
Povedala je,
da se prehranjujejo s kaktusovimi listi.
To je edino,
kar jih drži pri življenju.
Druge hrane nimajo.
Ljudje bomo morali spremeniti svoje navade,
da bomo ustavili podnebne spremembe
Dr. Rondro Barimalala je znanstvenik iz Madagaskarja.
Dela na univerzi v Cape Townu.
Cape Town je mesto v Južni Afriki.
Dr. Rondro Barimalala je rekel:
Madagaskar doživlja vse večjo sušo.
To se bo samo še slabšalo,
če se podnebne spremembe
ne bodo umirile.
Razmere na Madagaskarju bi lahko razumeli
kot opozorilo, da ljudje nekaj delamo narobe.
In da moramo spremeniti svoje navade.
Ali pa bo na svetu vedno več suše in lakote.
Pri tem lahko pomagamo tudi mi
Največ lahko naredijo države.
Lahko zaprejo velike elektrarne,
ki onesnažujejo zrak.
Ljudje lahko pomagamo tako,
da se čim manj vozimo z avtomobili.
Uporabljamo javni prevoz ali kolo.
Ali pa da jemo predvsem hrano
rastlinskega izvora.
Reja živali povzroča velike izpuste plinov.