Avstralija je ogromna država.
Je zelo velik otok.
Je najmanjša celina na Zemlji.
Celina je na primer:
- Evropa,
- Afrika.
Celino sestavlja predvsem kopno.
Okrog celine je običajno voda.
Ta voda se imenuje ocean.
Avstralija je daleč stran od Slovenije.
Okrog Avstralije sta 2 oceana:
- Tihi ocean,
- Indijski ocean.
V Avstraliji je poplavilo veliko domov
Poplava je takrat,
ko voda močno naraste.
To pomeni, da je voda višja kot ponavadi.
Poplave so včasih nevarne.
Na primer,
ko naraste voda v reki.
Voda preseže bregove
in se razlije naokoli.
Reke tečejo tudi skozi vasi in mesta.
Narasle reke lahko povzročijo škodo.
Voda lahko zalije ulice.
Lahko poškoduje stvari in ljudi.
V Avstraliji je več dni močno deževalo
Zaradi dežja so reke poplavile.
Voda je zalila:
- ceste,
- mostove,
- domove.
Številne hiše je poplavilo do oken.
Voda je odnašala živino.
Živina so domače živali.
Na primer krave in ovce.
Voda je poplavila tudi številne šole.
Zapreti so morali okoli 150 šol.
Največ poplav je bilo na vzhodnem delu Avstralije
Največ poplav je bilo na območjih:
- Novi Južni Wales,
- Queensland.
Zaradi poplav je domove zapustilo 18 tisoč ljudi
Ljudje so zapustili domove,
ker ni bilo več varno.
Ker je voda poškodovala njihove domove.
Preselili so se drugam.
Tja, kjer ni nevarno.
Ljudem je pri selitvi pomagala država.
Pomagali so jim gasilci in vojaki.
Temu pravimo tudi evakuacija.
18 tisoč ljudi je veliko.
Toliko ljudi na primer živi v mestu Ptuj.
Ali v mestu Velenje.
Pri poplavah pomagajo gasilci
Gasilci pomagajo pri različnih naravnih nesrečah.
Tudi pri poplavah.
Gasilci imajo znanje,
kaj narediti ob poplavi.
V Avstraliji je drugačno podnebje
Vremenu rečemo tudi podnebje.
V Avstraliji nimajo letnih časov kot pri nas.
Nimajo pomladi, poletja, jeseni in zime.
Njihovo podnebje je drugačno.
Imajo le sušno in deževno obdobje.
Deževno obdobje je čas,
ko veliko dežuje.
Traja lahko nekaj mesecev.
Včasih pade zelo veliko dežja.
Takrat je v Avstraliji veliko poplav.
Tako je letos.
Lansko leto je bila v Avstraliji suša
Sušno obdobje je,
ko ni nič dežja.
Takrat je v Avstraliji suša.
Tudi suša lahko traja več mesecev.
Če suša traja predolgo,
povzroči škodo.
Suša uniči kmetijske pridelke.
Na primer zelenjavo in sadje.
Suša povzroči gozdne požare.
Takrat gorijo velike površine gozda.
Požari so nevarni za ljudi in živali.
Predlani in lani je v avstralskih gozdovih
gorelo kar pol leta skupaj
To je več kot 6 mesecev.
Veliko ljudi je bilo v požarih poškodovanih.
Dobili so hude opekline.
V požarih je umrlo tudi veliko živali.
Veliko je bilo poškodovanih.
Umrlo je veliko koal in kengurujev.
Nekaj pa so jih tudi rešili.
