Besedilo je narejeno po navodilih
projekta Varni in enaki v naravnih in drugih nesrečah.
Navodila so v lahki jezik priredili v Zavodu Risa.
Naravne nesreče se dogajajo vsak dan
Ene nesreče lahko napovemo.
Ene nesreče se zgodijo brez opozorila.
Na naravne nesreče
moramo biti pripravljeni vsi ljudje.
Imeti moramo prava navodila in
dostopne informacije.
Prava navodila in dostopne informacije
nam lahko rešijo življenje.
Kaj naredimo pred poplavo?
Na nesreč e se lahko pripravimo.
Najprej preverimo, ali živimo v okolju,
v katerem so pogosti poplave, potresi ali požari v naravi.
Nato poskrbimo za varnost in zaščito doma.
Za varnost in zaščito doma lahko poskrbimo sami.
Pred poplavo se zaščitimo tako, da:
- v prostorih, v katerih lahko poplavi,
dvignemo pohištvo in drugo opremo od tal,
- za tla in stene uporabimo materiale,
ki se hitro sušijo in jih lahko očistimo,
- poskrbimo,
da voda v okolici hiše lahko odteče,
na primer tako, da okrog hiše očistimo kanale.
Če tega ne moremo narediti sami,
prosimo za pomoč sorodnike, prijatelje ali sosede.
Za varnost in zaščito ljudi poskrbi tudi država.
Kadar ni varno ostati doma,
država določi, kaj narediti.
Rečemo, da država določi zaščitne ukrepe.
- evakuacijo: evakuacija pomeni,
da začasno zapustimo svoj dom.
Za nekaj časa se preselimo na varno;
- začasno bivališče. začasno bivališče pomeni,
da za krajši čas stanujemo drugje.
V tem času za nas poskrbi osebje<p>Osebje so ljudje,<br />ki delajo v začasnem bivališču.</p> .
- zaščito pred jedrskim,
kemičnim in biološkim orožjem.
Ob evakuaciji, ko gremo od doma,
je pomembno, da:
- upoštevamo navodila pristojnih služb:
reševalcev ali policisto v, gasilcev, civilne zaščite,
- povemo, če potrebujemo pomoč,
- imamo pripravljene nujne stvari,
- upoštevamo svoje potrebe in
potrebe družinskih članov,
- s sabo vzamemo nujne stvari.
V začasnem bivališču je pomembno, da:
- osebju povemo svoje osebne podatke,
- osebje poskrbi za najnujnejšo oskrbo,
da imamo pijačo, hrano, zdravila,
da smo na toplem in drugo,
- osebju povemo, kakšno pomoč potrebujemo,
- osebju povemo, kaj potrebujemo,
- sorodnikom povemo, kje smo.
Ko pride do nesreče,
se lahko pojavijo težave
Težave so na primer:
- reševalci ne morejo priti na pomoč takoj,
- zmanjka elektrike, zemeljskega plina ali vode,
- lahko ostanemo brez ogrevanja,
- telefoni, televizija in radio ne delujejo,
- ne moremo do trgovine, lekarne ali zdravnika in podobno.
Razmislimo.
Kdo nam lahko pomaga?
Ljudje si lahko pomagamo med seboj.
Pomagamo si sorodniki in prijatelji.
Pomagamo si sosed je in sodelavci.
Dogovorimo se,
kdo vse nam lahko pomaga ob nesreči in po njej.
Kaj naredimo ob poplavi
Ob poplavi lahko voda teče v hišo.
Ob poplavi lahko vodo
začutimo pod nogami.
Umaknimo se v višje nadstropje.
Lahko smo na prostem.
Umaknimo se na območje,
ki ga voda ne doseže.
Včasih voda sega do kolen.
Tudi če voda sega samo do kolen,
ne stopimo v vodo.
Voda nas lahko odnese.
Ne vozimo po cestah,
ki jih je poplavila voda.
Če so ceste ali podvozi zaprti,
to upoštevamo.
Kaj naredimo po poplavi?
Poplava poškoduje hiše in stavbe.
Voda poplavi kleti in nižja nadstropja.
Voda prestavi pohištvo in opremo.
Voda v prostore prinese blato in naplavine<p>Naplavine so zemlja, veje,<br />razni predmeti in drugo.</p> .
Po poplavi moramo odstraniti vodo.
Iz prostorov moramo
odstraniti blato in naplavine.
Očistiti in osušiti moramo
prostore in opremo.
Prostore moramo razkužiti.
Očistimo tudi predmete.
Stran vržemo predmete,
ki jih ne moremo očistiti.
Pregledamo hrano in živila.
Poplavljeno hrana in živila vržemo stran.
Klic v sili 112
112 je brezplačna telefonska številka.
112 pokličemo, če potrebujemo:
- nujno medicinsko pomoč,
- pomoč gasilcev,
- pomoč drugih reševalnih služb,
- pomoč policije.
112 lahko pokličemo v katerikoli državi Evropske unije.
Ko kličemo, smo mirni.
Ob klicu sporočimo:
- kdo kliče,
- kaj se je zgodilo,
- kje se je zgodilo,
- kdaj se je zgodilo,
- koliko je ponesrečenih,
- kakšne poškodbe imajo ponesrečeni ljudje,
- kakšne so okoliščine na kraju nesreče,
- kakšno pomoč potrebujemo.
