Soočenje je potekalo na TV Slovenija
v četrtek, 31. marca.
Na soočenju so sodelovali predstavniki
nekaterih izvenparlamentarnih strank.
Izvenparlamentarne stranke so stranke,
ki zdaj v državnem zboru nimajo svojih poslancev.
Na televizijskem soočenju so sodelovali:
- Boštjan Tavčar, Piratska stranka;
- Zoran Stevanovič, Resni.ca;
- Violeta Bulc, Naša prihodnost in Dobra država;
- Bernard Brščič, DOM;
- Uroš Macerl, stranka Vesna;
- Valerija Korošec, Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba
- in Esmeralda Vidmar, Za ljudstvo Slovenije.
Na soočenju so govorili o:
- trenutnih razmerah v državi,
- zdravstvu,
- dolgotrajni oskrbi,
- sociali
- in plačah.
Kako v Sloveniji odpraviti revščino?
Boštjan Tavčar (Piratska stranka) je dejal,
da so v svojem programu tej temi namenili 30 strani.
Predlagajo:
- kupone za brezposelne
- socialno mikrokredite.
Mikrokredit je posojilo manjše vsote denarja.
Sredstva bi zagotavljali iz različnih virov.
Violeta Bulc (Dobra država in Naša prihodnost)
je dejala, da je za revščino kriva celotna družba.
Predlagajo poseben projekt.
Pravijo mu Vsaka ura šteje.
Ljudem bi zagotovili tudi psihološko pomoč,
da bi lažje premagali težave.
Uroš Macerl (Vesna) je dejal:
Nedopustno je, da imamo revne zaposlene.
In da so upokojenci po 40 letih dela revni.
Stranka Vesna bi povečala višino socialnih transferjev.
Se pravi denarne pomoči za ranljive.
Esmeralda Vidmar (Za ljudstvo Slovenije) je dejal,
da ima država dovolj denarja za rešitev revščine.
Valerija Korošec (Zdrava družba) se zavzema
za univerzalni temeljni dohodek.
To je dohodek,
ki bi ga država plačevala vsakemu državljanu.
Vsi bi dobili enak znesek vsak mesec.
Bernard Brščič (DOM) pravi,
da stanje v Sloveniji ni tako grozno.
Izboljšali pa bi ga z strožjimi zakoni priseljevanja.
Tako bi prihranili veliko denarja.
Zoran Stevanovič (Resni.ca) je dejal,
da je v Sloveniji veliko tujcev,
ki noče delati.
Ti zlorabljajo socialne transferje.
Se pravi,
da dobivajo socialno pomoč,
čeprav si je ne zaslužijo.
To počne tudi veliko Slovencev.
Uvedli bi strožji nadzor nad izplačevanjem
socialne pomoči.
Ali bi ohranili enotni plačni sistem?
Enotni plačni sistem je sistem,
po katerem se določa plače v javnem sektorju.
Javni sektor so vsi zaposleni v javnih institucijah.
To so:
- bolnišnice,
- javna uprava,
- šole
in še druge javne ustanove.
Violeta Bulc (Dobra država in Naša prihodnost) pravi,
da podpirajo enotni plačni sistem.
Treba pa je ovrednotiti tudi kakovost dela in rezultate.
Tudi Uroš Macerl, stranka Vesna, pravi,
da podpirajo sedanji sistem plač v javnem sektorju.
Bi pa plače manj obdavčili.
Esmeralda Vidmar (Za ljudstvo Slovenije) bi preverila,
koliko delavci v javni upravi dejansko delajo.
Valerija Korošec (Zdrava družba) je opozorila na
prevelike razlike med plačami.
Tudi Bernard Brščič (DOM) zagovarja enotni plačni sistem.
Preverili bi,
ali je v javnem sektorju res potrebno toliko zaposlenih.
Zdi se mu,
da je preveč zaposlenih učiteljev.
Zoran Stevanovič (Resni.ca) je prepričan,
da so največja težava zaposlenih,
ki jih v vsakem mandatu imenuje trenutna oblast.
Določenih delavcev pa primankuje.
Na primer:
medicinskih sester in policistov.
Boštjan Tavčar (Piratska stranka) pravi, da bo treba
preveriti predvsem tehnične poklice v javni upravi.
Epidemija in obvezno cepljenje
Vsi predstavniki strank so dejali,
da so proti obveznemu cepljenju.
Uroš Macerl je izpostavil slabo komuniciranje vlade
v času epidemije.
Esmeralda Vidmar je dejala,
da so ukrepi ubijali ljudi in ne virus.
Valerija Korošec je dejala,
da so bili ukrepi slabi.
Kot bi oblast želela,
da jih ljudje ne bi upoštevali.
Bernard Brščič je dejal,
da so bili ukrepi prvo leto epidemije v redu,
drugo leto epidemije pa so bili ukrepi nesprejemljivi.
Zoran Stevanovič je dejal,
da so bili ukrepi zločin.
Boštjan Tavčar je dejal,
da je treba upoštevati stroko.
Violeta Bulc je rekla,
da vlada pri sprejemanju ukrepov ni upoštevala strokovnjakov.
Kakšen zdravstveni sistem potrebujemo?
Esmeralda Vidmar (Za ljudstvo Slovenije) trdi,
da je treba okrepiti javni zdravtsveni sistem.
Največji problem so »dvoživke«.
Tako pravimo zdravnikom,
ki delajo obenem v javnem in zasebnem zdravstvu.
Vidmarjeva pravi,
da mora biti človek bolj pomemben od zaslužka.
Valerija Korošec (Zdrava družba) pravi,
da je treba preveriti odnos do zaposlenih.
In da trenuten sistem ni dober.
Bernard Brščič (DOM) je dejal,
da je sistem popolnoma zanič.
Da je skorumpiran.
To pomeni pokvarjen.
V stranki Dom zagovarjajo javni zdravstveni sistem.
Toda treba ga je popolnoma spremeniti.
Zoran Stevanovič (Resni.ca) je rekel,
da v Sloveniji sploh nimamo več javnega zdravstva.
Da gre denar v roke zasebnikom.
Boštjan Tavčar (Piratska stranka) je dejal,
da je treba javni sistem na novo postaviti.
Mora pa ostati javen.
Violeta Bulc (Dobra država in Naša prihodnost) zagovarja
stabilen javni zdravtsveni sistem.
Privatizacijo zdravstva je treba ustaviti.
Privatizacija je prodaja podjetja v državni lasti
zasebniku.
Tako postane zasebna last.
Uroš Macerl (Vesna) je poudaril,
da Slovenija potrebuje javno zdravstvo.
To mora biti dostopno vsem.
Pokojnine in demografski skladi
Demografski sklad je posebna ustanova,
v kateri se zbira denar za pokojnine.
Pokojnina je znesek,
ki ga dobi delavec,
ko preneha hoditi v službo.
Valerija Korošec (Zdrava družba) pravi,
da bi pokojninski sistem spremenili.
Prilagodili bi ga novim oblikam zaposlitve.
Veliko mladih namreč nima vse življenje ene službe.
Delajo za različne delodajalce.
Bernard Brščič (DOM) je prepričan,
da je demografski sklad prevara.
Pokojnine bi uredili na drugačen način.
Ukinili bi pokojnino tistim,
ki niso plačevali zanjo.
Na primer nekaterim kulturnikom.
Kulturnik je delavec,
ki dela v kulturi.
Zoran Stevanovič (Resni.ca) pravi,
da bi težave rešili,
če bi odpravili korupcijo.
Boštjan Tavčar (Piratska stranka)
da mora denar za pokojnine od nekod priti.
Treba je ustvariti okolje,
kjer bodo mladi imeli službe.
Violeta Bulc (Dobra država in Naša prihodnost) je dejala,
da nasprotujejo demografskemu skladu.
Treba je zagotoviti nova sredstva za pokojnine.
Esmeralda Vidmar (Za ljudstvo Sloveniji) je ponovila,
da ima Slovenija dovolj denarja.
Pravilno ga je treba razporediti.
S kom bi v parlamentu sodelovali?
Zoran Stevanovič (Resni.ca) je dejal,
da ne bi sodelovali s strankama SDS in SD.
Boštjan Tavčar (Piratska stranka) je dejal,
da ne bi šli v vlado s strankami trenutne koalicije.
Tudi Uroš Macerl (Vesna) je dejal,
da v vlado ne bi šli s strankama SDS in SNS.
Drugi predstavniki so dejali,
da bi šli v vlado s strankami,
s katerimi bi našli dovolj močne skupne točke.
Valerija Korošec (Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba)
pa je dejala, da oni niso stranka.
Zato bi se vsak njihov poslanec o tem odločal sam.