Soočenje predstavnikov strank. Foto: TV Slovenija/zajem zaslona
Soočenje predstavnikov strank. Foto: TV Slovenija/zajem zaslona

Parlamentarne stranke so stranke,
ki imajo svoje poslance v državnem zboru.

Na TV Slovenija je bilo do sedaj 5 soočenj parlamentarnih strank.

Na soočenju so sodelovali:
- Dominika Švarc Pipan (Socialni demokrati),
- Maša Kociper (Stranka Alenke Bratušek),
- Zmago Jelinčič (Slovenska nacionalna stranka),
- Tina Heferle (Lista Marjana Šarca),
- Aleksandra Pivec (Naša dežela) in
- Srečko Felix Krope (Demokratska stranka upokojencev Slovenije).

Voditeljica soočenja je bila Vida Petrovčič.

Glavna tema soočenja je bila pravosodje.

Pravosodje je tudi sodstvo.
V Sloveniji pravosodje vključuje sodišča.
Ministrstvo za pravosodje skrbi za redno delovanje sodišč.

Na sodišču delajo pravni strokovnjaki.
Na primer sodniki.
Zavzemajo se za pravice vseh ljudi.
In odločajo o marsičem na podlagi zakonov.

Pravna država v Sloveniji

Voditeljica je goste na začetku vprašala:
Kaj je pravna država?
Ali pravna država v Sloveniji deluje?

Maša Kociper, SAB. Foto: TV Slovenija/zajem zaslona
Maša Kociper, SAB. Foto: TV Slovenija/zajem zaslona

Maša Kociper (SAB) je rekla:
Pravna država je sestavni del demokracije.
Vključuje delitev oblasti in neodvisnost ustanov.
V pravni državi nihče ne obremenjuje sodnikov.
V pravni državi so mediji neodvisni.
V pravni državi ljudje zaupajo,
da sodišča delujejo za vse enako.

Delitev oblasti je delitev pravil in oblasti v državi.
Zaradi tega nima oblasti samo ena skupina ljudi.
Tako obstaja več skupin ljudi, ki skrbijo za pravila in zakone.

Tina Heferle (LMŠ) je rekla:
Brez pravne države demokracija ne obstaja.
Spoštovati moramo delitev oblasti.
In da so vsi ljudje enaki pred zakonom.
V zadnjem času lahko vidimo,
da niso vsi enaki pred zakonom.
Na to se moramo odzvati hitro.
Sicer kmalu ne bo več pravne države.

Demokracija je državni red.
V demokraciji odločajo ljudje.
Ljudje volijo svoje predstavnike.

Aleksandra Pivec (ND) je rekla:
Spoštujem ustavo in načelo delitve oblasti.
Tudi mediji morajo biti neodvisni.
Vsak si po svoje predstavlja,
kaj je pravna država.
V Sloveniji mnogo ljudi ne zaupa pravosodju.
To zaupanje mora naslednja vlada povrniti.

Ustava je temeljni zakon države.
V njem so zapisane osnovne pravice državljanov Slovenije.

Srečko Felix Krope (DeSUS) je rekel:
V stranki DeSUS zagovarjamo pravno državo.
In načelo delitve oblasti.
In da so vsi enaki pred zakonom.
V sodstvu moramo biti:
- učinkoviti
- pravični.
Oboje ne velja vedno.

Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS) je rekel:
Zakoni niso za vse enaki.
Upoštevajo,
ali je nekdo premožen in pomemben.

Dominika Švarc Pipan (SD) je rekla:
Pravna država ni za vsakogar nekaj drugega.
Kot pravi Aleksandra Pivec.
Glavne stvari pravne države so zapisane v ustavi.
Trenutna oblast uničuje pravno državo.

Dominika Švarc Pipan, SD. Foto: TV Slovenija/zajem zaslona
Dominika Švarc Pipan, SD. Foto: TV Slovenija/zajem zaslona

Kaj bi morali v slovenskem pravosodju spremeniti?

Voditeljica je goste vprašala,
kaj bi morali v slovenskem pravosodju spremeniti.

Kociper (SAB) je rekla:
V slovenskem pravosodju je veliko dobrih stvari.
Veliko stvari bi morali spremeniti.
Na primer:
Veliko pomembnih kazenskih postopkov zastara.
Ali se vrača v ponovno sojenje.
Smisel pravosodja je zaščiti posameznika pred državo.
Vendar to ni vedno dobro.
V našem pravosodju sodniki ne morajo odločati glede dokazov.
Če ne izpolnjujejo pravil,
morajo nekatere dokaze izločiti.
Zaradi tega nekateri ljudje morda niso kaznovani.

Zastaranje ali zastaralni rok je čas,
v katerem mora biti tožba rešena.
Če v tem času tožba ni rešena,
postane neveljavna.

Heferle (LMŠ) je rekla:
Preden karkoli spreminjamo,
moramo poskrbeti za osnovne stvari.
V stranki LMŠ bomo povrnili zaupanje v sodstvo.
Ustavili se bodo politični pritiski na sodnike.
V spremembe morajo biti vključeni strokovnjaki.
Spremeniti bi morali na primer:
Da politiki nimajo povezave s policijo in NPU.

NPU je Nacionalni preiskovalni urad.
NPU je posebna policijska enota,
ki odkriva in preiskuje hujša kazniva dejanja.

Jelinčič (SNS) je rekel:
Kazenski pregon ne smel biti dovoljen,
če bi od začetka pretekli 2 leti.
Imamo lene tožilce in sodnike
in sodbe trajajo tudi 16 let.
Sodniki in tožilci bi morali biti odgovorni za svoje delo.
To pomeni, da bi morali dobiti kazen,
če nečesa ne naredijo prav.

Pivec (Naša dežela) je rekla:
Sodni postopki morajo biti bolj učinkoviti in hitri.
Zagotoviti moramo neodvisnost sodnikov.
Obstajati mora možnost,
da ugotovimo odgovornost sodnika.
Krope (DeSUS) je rekel:
Problem je težaven.
Ima več različnih težav.
Glavni problem je,
da se politika preveč vtika v delo tožilcev in sodnikov.

Aleksandra Pivec, Naša dežela. Foto: TV Slovenija/zajem zaslona
Aleksandra Pivec, Naša dežela. Foto: TV Slovenija/zajem zaslona

Švarc Pipan (SD) je rekla:
Državljani in državljanke ne zaupajo sodstvu.
Začne se že pri policiji.
Politika se vmešava v delo policije.
V stranki SD bi spremenili način preiskave.

O številu sodnikov

Voditeljica je rekla,
da je v Sloveniji več kot sodnikov
kot v drugih državah Evropske unije.

Jelinčič (SNS) je rekel:
Sodnikov je v resnici še več.
Kljub temu imamo sodne zaostanke.
In ljudje izgubijo mnogo reči.

Pivec (ND) je rekla:
Največji problem je,
da ljudje ne zaupajo sodstvu.
Ne zaupajo tudi gospodarstvu.

Kociper (SAB) je rekla:
Nezaupanje v pravosodje je problem.
Do nezaupanja pride zaradi govorjenja,
kot dela na primer Zmago Jelinčič.
In tudi druge politične stranke,
kot so SDS.
Janez Janša daje slab zgled ljudem.
Ker ne prevzame pošte s sodišča.
V stranki SAB se zavzemamo za več podpornega osebja na sodiščih.

Podporno osebje pomaga sodnikom pri delu.

Politizacija sodstva

Politizacija je,
ko del nepolitičnega področja
postane politika.
Na primer,
da politika usmerja delo javnih ustanov.
Na primer sodišča.

Tina Heferle, LMŠ. Foto: TV Slovenija/zajem zaslona
Tina Heferle, LMŠ. Foto: TV Slovenija/zajem zaslona

Heferle (LMŠ) je rekla:
Vsak sodnik ali sodnica je državljan in državljanka Slovenije.
Ima pravico do političnega izrekanja.
Ko bo stranka LMŠ del vlade,
ne bomo imeli pravosodnega ministra,
ki ga bodo sumili kaznivega dejanja.
To zmanjšuje zaupanje ljudi.

Krope (DeSUS) je rekel:
Ljudje iz sodstva morajo imeti pri javnih nastopih
določeno mero rahločutnosti.
Ustava določa, kdo se ne sme politično
udejstvovati med službo.
To so zaposleni v vojski in policiji.
V stranki DeSUS bomo sodelovali
pri uresničevanju strokovnosti dela sodišč.

Švarc Pipan (SD) je rekla:
Ne želim, da sojenja postanejo cirkus.
Ali predstava za javnost.
Zagotoviti moramo transparentnost sojenja.
V stranki SD si prizadevajo
za snemanje v sodnih dvoranah.
Razen v nekaterih primerih,
ki so zapisana v ustavi.
To je:
pri kaznivih dejanjih spolnega nasilja ali zlorabe otrok.

Transparentnost je javno delovanje.
In da se ničesar ne skriva.

Zmago Jelinčič, SNS. Foto: TV Slovenija/zajem zaslona
Zmago Jelinčič, SNS. Foto: TV Slovenija/zajem zaslona

Jelinčič (SNS) je rekel:
Sojenja naj bodo javna.
Treba je izboljšati izobrazbo sodnih kadrov.
To bi naredili s spremembo študija na pravni fakulteti.

Pivec (Naša dežela) je rekla:
Ljudje v zadnjih letih bolj zaupajo slovenskemu pravosodju.
Politika že dlje časa namešča zaposlene
v sodstvu in policiji.

Kociper (SAB) je rekla:
Sodstvo je neodvisno.
Naloga politike je,
da se pogovarja o spremembah zakonodaje,
o katerih lahko odloča.
V stranki SAB so večkrat predlagali,
da bi sodnike imenoval predsednik republike.
Sedaj to počnejo poslanci v državnem zboru.

Heferle (LMŠ) je rekla:
Kako si sedanja vlada predstavlja kadrovanje,
smo videli na primeru 2 evropskih tožilcev.
Postopek se je zaustavil,
ker tožilca nekomu nista bila všeč.
Takšno početje v stranki LMŠ obsojamo.
Tega ne sme početi nobena vlada.

Sprejemanje evropskih direktiv

Direktiva je pravni dokument Evropske unije.
Določa cilj,
ki ga morajo doseči vse države Evropske unije.
Države morajo za to spremeniti ali ustvariti zakone.

Voditeljica Vida Petrovčič je predstavila primere,
kjer Slovenija ni sledila ciljem evropskih direktiv.
Slovenija je zaradi tega plačala veliko kazni.

Švarc Pipan (SD) je rekla:
Res ni dobro zamujati pri sprejemanju direktiv.
Za to je odgovorna vlada.
Če ima ministrstvo dobro vodstvo
in če obstaja volja, se vse da urediti.

Kociper (SAB) je rekla:
Odgovorna je predvsem vlada.
Stranka SAB je v vladi sodelovala le dobri dve leti.
Trenutna oblast je v predloge zakonov
dala določbe, ki nimajo povezave z direktivami.

Pivec (ND) pravi:
Obžalujem, da zamujamo s predpisi.
Naš pravni sistem še ni popolnoma vstopil v evropski pravni red.
Zdi se mi,
da vlade sprejemajo direktive,
ki grenijo življenje ljudem.
Direktive, ki ljudem dajejo pravice,
pa je manj.

Jelinčič (SNS) je rekel:
Kdor je odgovoren in ni opravil svojega dela,
bi moral plačati 700 tisoč evrov kazni.

Heferle (SAB) je rekla:
Zakoni pogostojo vsebujejo podtaknjence.
To so določbe, ki nimajo povezave z direktivami.

Srečko Felix Krope, DeSUS. Foto: TV Slovenija/zajem zaslona
Srečko Felix Krope, DeSUS. Foto: TV Slovenija/zajem zaslona

Krope (DeSUS) je rekel:
Od lani ni bil sprejet zelo pomemben zakon.
To je zakon o zaščiti žvižgačev.

Žvižgač je član določene organizacije,
ki razkrije nezakonito ravnanje drugih članov.

Voditeljica je goste vprašala,
kdo bi bil pravosodni minister in šef policije.

Odgovoril je le Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS).
Za pravosodnega ministra bi predlagal Roberta Polnarja.

Nevladne organizacije

Nevladne organizacije so organizacije:
- ki zastopajo skupne interese ljudi,
- niso odvisne od države,
- ne služijo denarja.

Na primer:
- gasilci,
- cerkve,
- športni klubi.

Nevladnim organizacijam nekateri ljudje pravijo civilna družba.
Nekatere nevladne organizacije se borijo za človekove pravice.

Jelinčič (SNS) je rekel:
Bolj bi nadzoroval nevladne organizacije.
Predvsem, če dobivajo denar iz tujine.
Obstajajo koristne nevladne organizacije.
Večina jih namerno škoduje državi.

Kociper (SAB) je rekla:
Civilna družba podpira pravno državo.
Politika in civilna družba morata sodelovati.
Nevladne organizacije imajo svoje želje.
Politika mora najti soglasje,
ki bo dobro za vse državljane in državljanke.

Pivec (ND) je rekla:
Nevladne organizacije pomagajo politiki.
Morajo prevzeti tudi odgovornost,
če so del soodločanja.
Denar iz tujine ni problem,
če je jasno, od kod je prišel.

Heferle (LMŠ) je rekla:
Nevladne organizacije opravljajo delo,
ki ga država noče ali ne more opraviti.
Ali delo, ki ga naredijo bolje od države.
Sedanja vlada se boji nevladnih organizacij,
ker so kritične do vlade.

Krope (DeSUS) je rekel:
Civilna družba je del pravne države.
Treba je ločiti med tem, da civilna družba vabi ljudi na volitve.
Ali tistimi, ki razširjajo ideje posamezne stranke.

Švarc Pipan (SD) je rekla:
Pritiski sedanje vlade na civilno družbo so nesprejemljivi.
Nevladne organizacije velikokrat opravljajo delo,
ki bi ga morala opravljati država.
Na primer:
Nevladne organizacije, ki zbirjao denar za ljudi,
ki so bili žrtve spolnega nasilja in nasilja v družini.
Država jih bi morala podpreti z denarjem in podporo.