Moški v obleki, ki daje volilni listek v volilno skrinjico. Slovenske zastavice. Foto: Shutterstock
Moški v obleki, ki daje volilni listek v volilno skrinjico. Slovenske zastavice. Foto: Shutterstock

Oglaševalske vsebine se nanašajo na oglaševanje.
Oglaševanje je vsako razširjanje idej.
Politično oglaševanje je razširjanje političnih idej.

Politična propaganda je načrtno širjenje političnih idej.
In pojasnjevanje političnih idej.
Politična propaganda poteka v času pred volitvami.

Vse v zvezi z volilno kampanjo v Sloveniji
določa Zakon o volilni in referendumski kampanji.

Najpogostejše oblike politične propagande

Politična stranke svoje ideje predstavljajo v:
- političnih oglasih,
- političnih člankih,
- političnih soočenjih,
- predvolilnih shodih.

Politični oglasi so ponavadi v obliki:
- letakov,
- plakatov,
- transparentov.

Politični oglasi se pojavljajo tudi na:
- radiu,
- televiziji,
- spletu.

Članki s politično vsebino so običajno
objavljeni v tiskanih medijih.
Tiskani mediji so na primer:
- časopisi,
- revije,
- glasila.

Program soočenj na TV Slovenija. Foto: SOJ RTV SLO
Program soočenj na TV Slovenija. Foto: SOJ RTV SLO

Politična soočenja potekajo na:
- radiu,
- televiziji.

Politično soočenje je pogovor,
v katerem predstavniki različnih političnih strank
predstavijo svoje ideje.

Ideje političnih strank se pogosto razlikujejo.
Zato na soočenjih pogosto pride do političnih nasprotovanj.

Na soočenjih predstavniki političnih strank:
- primerjajo ideje,
- postavljajo vprašanja,
- odgovarjajo na vprašanja.

Predvolilni shodi so vsi javni shodi z volilno kampanjo.
Predvolilni shod je javna prireditev,
na kateri se ljudje zberejo z namenom širjenja političnih idej.

Predvolilni shodi niso dovoljeni v javnih zavodih.
Javni zavodi so na primer:
- šole,
- fakultete,
- bolnišnice,
- knjižnice.

Predvolilni shodi prav tako niso dovoljeni v cerkvah.
In v prostorih javne uprave.
Prostori javne uprave so na primer:
- ministrstvo,
- parlament,
- sodišče,
- sedež upravne enote.

Namen volilne kampanje

Politično propagando izvajajo politične stranke.
Izvajajo jo z namenom,
da bi vplivale na glasovanje volivcev na volitvah.

Začetek in konec volilne kampanje

Volilna kampanja se lahko začne
najprej 30 dni pred dnevom glasovanja.
Končati pa se mora najpozneje
24 ur pred dnevom glasovanja.

Volilni kampanji sledi volilni molk.
Volilni molk je obdobje,
ko je prepovedano izvajati volilno kampanjo.

Volilni molk se začne 24 ur pred dnevom glasovanja.
In traja vse do zaprtja volišč.

KOledar, na katerem je označen 24. april. Dan državnozborskih volitev. Foto: BoBo
KOledar, na katerem je označen 24. april. Dan državnozborskih volitev. Foto: BoBo

Organizatorji volilne kampanje

Volilno kampanjo organizirajo:
- kandidati,
- predstavnik kandidatov,
- list kandidatov,
- politične stranke.

Organizator volilne kampanje je odgovoren
za zakonitost izvajanja volilne kampanje.
Organizator volilne kampanje skrbi,
da volilna kampanja poteka v skladu z zakoni.

Plakatiranje

Plakatiranje je lepljenje plakatov.

V času volilne kampanje pripadniki strank
lepijo plakate s politično vsebino.
Plakati pozivajo ljudi,
da glasujejo za določenega kandidata.
Oziroma politično stranko.

Zakon o volilni in referendumski kampanji zagotavlja
enakopravnost organizatorjev pri plakatiranju.
Zakon zahteva,
da so plakatna mesta namenjena vsem organizatorjem kampanje.
In to pod enakimi pogoji.

V času volilne kampanje je prepovedano
prelepljenje ali uničevanje plakatov drugih organizatorjev.

V času volilnega molka je prepovedano lepiti nove plakate.

Znak spletnega portala Enostavno.info. Foto: MMC RTV SLO
Znak spletnega portala Enostavno.info. Foto: MMC RTV SLO

Volitve na Enostavno.info

Volitve bomo spremljali tudi na Enostavno.info.

Na Enostavno.info bomo:
- pripravili predstavitve vseh strank,
ki kandidirajo za mesto v državnem zboru;
- predstavili povzetke političnih soočenj,
ki bodo potekala na televiziji.