Mikrobi in okužba
Mikrobi so majhni organizmi.
Na primer:
- majhne rastline,
- bakterije in
- virusi.
Mikrobov s prostim očesom ne vidimo.
Mikrobi pridejo v naše telo
na različne način:
- preko rane,
- preko sluznice, na primer nosu ali ust.
Temu rečemo okužba.
Mikrobi se v našem telesu začnejo razmnoževati.
To pomeni,
da jih je vedno več.
Ko se naše telo z nečim okuži,
začne delovati imunski sistem.
Imunski sistem varuje naše telo
Imunski sistem telo varuje
pred tujimi in škodljivimi snovmi iz okolja.
Telo varuje tudi pred boleznimi.
Imunski sistem ima naslednje naloge:
- odkrije okužbo v telesu,
- prebudi celice, s katerimi se bo telo branilo pred okužbo.
Telo se na okužbo odzove
na različne načine
Način odziva na okužbo je
na primer vnetje.
Vnetje je ponavadi rdeče.
Vnetje se lahko pokaže kot:
- oteklina,
- vročina.
Do vnetja pride
zaradi okužbe.
Telo je sestavljeno iz zelo velikega števila celic
Vsa živa bitja so sestavljena iz celic.
Celice gradijo telo.
Ljudje so sestavljeni iz različnih celic.
Na primer:
- živčne celice
- mišične celice ali
- krvne celice.
Celice so zelo majhne.
Ogledamo si jih lahko le z mikroskopom.
Ko se z nečim okužimo,
se okužijo celice v našem telesu.
Okužimo se na primer z:
- virusi,
- bakterijami.
Virus je prenašalec bolezni
Virus je zelo majhen.
Virus za svoje delovanje
potrebuje druge celice.
Na primer
tako kot seme potrebuje zemljo za rast.
Ko virus vdre v celico,
se oblika celice spremeni.
Virus v celico vdre v 10-ih minutah
10 minut je kratek čas.
To je toliko,
kot bi 10-krat počasi prešteli do 60.
Okužena celica ustvari
še več virusa
V spremenjeni celici se lahko virus
v nekaj urah močno razmnoži.
To pomeni,
da v celici nastane veliko število kopij virusa.
Naše telo opazi, da se v celicah nekaj dogaja.
Zato začne delovati naš imunski sistem.
Imunski sistem prepozna,
da je nekaj v telesu narobe
Naše telo spremenjeno celico
prepozna kot tujek.
Tujek je nekaj, kar ni poznano.
Telo pokliče na pomoč ostale celice,
da bi tujek premagalo.
Telo se brani na dva načina
Pri prvem načinu imunski sistem
pokliče posebne celice.
Posebne celice se imenujejo obrambne celice.
Te celice uničijo okužene celice.
Pri drugem načinu
neke druge celice
virus označijo.
Ko posebne celice virus označijo,
v telesu začnejo nastajati protitelesa.
Protitelesa uničijo virus,
še preden ta vstopi v celico.
Protitelesa se borijo
proti okužbam v našem telesu
Protitelesa ščitijo naše telo.
Okužba se ustavi,
ko se razvije dovolj protiteles.
Telo ob okužbi
protiteles ne razvije takoj
Telo potrebuje nekaj dni,
da začne razvijati protitelesa.
Ta čas,
ko se protitelesa še razvijajo,
je lahko za nekoga zelo dolg.
Njegovo telo ne zdrži okužbe.
Oseba lahko močno zboli ali umre.
Cepljenje olajša okužbo
Ko se cepimo,
v telesu sprožimo poseben proces.
Pravimo,
da v telesu ustvarimo umetno situacijo.
Tako je,
kot bi se z nečim
okužili in to tudi preboleli.
Vendar pri tem ne zbolimo zares.
Rečemo, da cepljenje
posnema naravno okužbo
Ko se cepimo,
telo razvije veliko število celic.
To so celice,
ki ustavljajo širjenje okužbe.
S cepljenjem ustvarimo protitelesa.
Če smo cepljeni in se okužimo,
se bolezen ne razvije.
Ko se cepimo,
se v našem telesu razvijejo spominske celice
Spominske celice imajo dober spomin.
Spominske celice si zapomnijo,
pred katero okužbo
nas morajo ščititi.
Spominske celice se razvijejo
za točno določeno bolezen.
Razvijejo se za tisto bolezen,
proti kateri smo se cepili.
Na primer:
cepili smo se proti gripi
in naše telo
razvije spominske celice proti okužbi z gripo.
Spominske celice ostanejo več let v telesu.
Spominske celice nas več let ščitijo pred okužbo.
Včasih moramo cepljenje obnoviti
Nekatere spominske celice v našem telesu
začnejo hitro propadati.
V našem telesu so samo krajši čas.
To pomeni,
da se moramo ponovno cepiti.
Ko se ponovno cepimo,
nastanejo nove spominske celice.
Nove spominske celice nas ponovno
ščitijo pred okužbo.
Primer takega cepljenja,
je cepljenje proti gripi.
Cepivo proti gripi učinkuje le kratek čas.
Zato se proti gripi cepimo vsako leto.
Ko se cepimo zaščitimo sebe in druge ljudi
Strokovnjaki pravijo,
da s cepljenjem:
- ščitimo sebe pred boleznijo,
- ne širimo bolezni na druge ljudi,
Cepljenje proti koronavirusu
Zdravniki pravijo,
da bo epidemije s koronavirusom konec,
ko se bodo ljudje cepili.
Veliko strokovnjakov pričakuje,
da se bo cepljenje proti koronavirusu
začelo kmalu.
Več o cepljenju proti koronavirusu
si lahko preberete v prispevku:
https://www.rtvslo.si/dostopno/lahko-branje/vse-o-cepljenju/545039
