Raziskovalci so v slovenskem morju
opazili delfinjega mladiča.
To je prvi delfinji mladič letos.
Raziskovalci ocenjujejo,
da se je delfinji mladič
skotil pred približno mesecem dni.
Star je približno 1 mesec.
Prvo leto življenja je ključno za preživetje delfinov
Raziskovalci bodo natančno spremljali
prvo leto življenja delfinjega mladiča.
Po prvem letu se bo videlo,
ali bo mladič preživel.
Prvo leto je mladič najbolj ogrožen.
Če bo preživel prvo leto,
bo dobil tudi ime.
V slovenskem morju živi približno 150 delfinov
Raziskovalci že 20 let preučujejo
delfine v slovenskem morju.
Ugotovili so,
da v slovenskem morju živi približno 150 delfinov.
Raziskovalci delfine prepoznajo po
brazgotinah in znamenjih.
Brazgotine in znamenja delfini dobijo
v prvih letih življenja.
Raziskovalci delfine poimenujejo na podlagi
njihovih brazgotin in znamenj.
Tako jih tudi najlažje prepoznajo.
Trenutno v slovenskem morju živi več delfinjih družin.
Raziskovalci opazujejo več mladičev.
Ti mladiči so stari 1 ali 2 leti.
Društvo Morigenos je slovensko društvo za morske sesalce
Delfine v slovenskem morju preučujejo
raziskovalci iz društva Morigenos.
Morigenos je slovensko društvo za morske sesalce.
Morski sesalci so delfini in kiti.
Glavna dejavnost društva Morigenos je
raziskovanje delfinov v slovenskem morju.
Predsednik društva Morigenos je Tilen Genov.
Tilen Genov je tudi ustanovitelj društva.
Društvo Morigenos je ustanovil leta 2001.
Letos je društvo staro 20 let.
Raziskovalci v društvu spremljajo življenje delfinov.
Delfine fotografirajo.
In ves čas spremljajo njihovo število.
Delfine ogrožajo podnebne spremembe
Podnebne spremembe so dolgoročne spremembe vremena.
Spreminja se temperatura zraka in vode.
To vpliva na živali in rastline v morju in na kopnem.
Zaradi sprememb temperature morja
se delfini selijo.
Na severni polobli se pomikajo proti severu.
Na južni polobli pa proti jugu.
Polobla je polovica zemeljske oble.
V slovenskem morju je težava,
ker delfini nimajo prostora za premikanje proti severu.
Problem bo nastal,
če se bodo v našem morju naselili
delfini z juga Jadranskega morja.
Slovenski delfini namreč nimajo prostora,
da bi se umaknili višje.
V tem primeru bo v slovenskem morju še več delfinov.
Delfini bodo med seboj tekmovali za prostor in hrano.
Delfini komunicirajo z žvižgi
Delfini imajo značilno komunikacijo.
Pogovarjajo se z žvižgi.
Ker žvižgajo pod vodo,
te žvižge imenujemo podvodni žvižgi.
Delfinom zato pravimo tudi morski žvižgači.
Tilen Genov je o žvižganju delfinov povedal:
Na ta način se prepoznavajo.
In se pokličejo.
Po žvižganju delfine prepoznajo tudi raziskovalci.
V društvu Moriganos žvižge beležijo.
S pomočjo zabeleženih žvižgov ugotavljajo,
kje se nahajajo delfini.
