Kup zavržene hrane: olupki, kruh, konzerve, sadje in zelenjava ... Foto: BoBo
Kup zavržene hrane: olupki, kruh, konzerve, sadje in zelenjava ... Foto: BoBo

Danes je torek, 29. septembra.
Danes je mednarodni dan ozaveščanja
o izgubah hrane in odpadni hrani.

Ta dan letos praznujemo prvič.
Na ta dan opozarjamo,
da veliko hrane konča v smeteh.

Na svetu pridelamo veliko hrane

Ljudje večino te hrane ne prodajo.
Neprodano hrano vržejo v smeti.
Zavržemo ogromno hrane.

Če bi zbrali vso pridelano hrano,
bi lahko nahranili vse ljudi na svetu.
Nihče ne bi bil lačen.

Vsak Slovenec zavrže 13 kilogramov užitnih živil

Strokovnjaki so izračunali,
koliko hrane zavržemo v Sloveniji.
Vsak Slovenec v enem letu
zavrže 13 kilogramov.
To je veliko.

Hrana je tudi draga.
Če vržemo v smeti hrano,
izgubimo denar,
ki smo ga plačali za hrano.

Strokovnjaki za nakupovalne navade pravijo,
da moramo bolje načrtovati,
koliko hrane kupimo.

Kupimo toliko hrane,
kot je potrebujemo.

Nima smisla kupovati hrane,
ki je v akciji,
če je toliko ne bomo porabili.

Metanje hrane v smeti je onesnaževanje

Onesnaževanje se zgodi takrat,
ko kakšno stvar umažemo ali uničimo.

Za pridelavo hrane porabimo:
- veliko vode,
- energije,
- goriva
in drugih stvari.

Kmetovanje je naporno tudi za zemljo.
Če veliko kmetujemo, izčrpamo zemljo.
To pomeni, da naslednje leto na zemlji
rastline ne bodo dobro rastle.

Pri gnitju zavržene hrane
se v zrak sproščajo škodljivi plini.

Če hrane ne bomo metali v smeti,
bomo skrbeli tudi za bolj čisto okolje.