Leta 2020 in 2021 je potekal
natečaj za kratke zgodbe v lahkem branju.
Organiziral ga je Zavod Risa.
Zavod Risa skrbi za lahko branje.
Raziskuje in ustvarja lahko branje.
Zbornik s 50 zgodbami v lahkem branju
je izšel decembra 2021.
Naslov zbornika je Jezik pride naproti.
Zbornik je sestavljen iz 3 delov.
Prvi del zbornika nosi naslov Prijateljstvo in ljubezen.
Kliknite na: Prijateljstvo in ljubezen.
Naslov drugega dela je Zgodbe iz življenja.
Kliknite na: Zgodbe iz življenja.
Naslov tretjega dela je Potovanje, pomoč in domišljija.
Kliknite na: Potovanja, pomoč in domišljija.
Na natečaju leta 2021 je zmagala
zgodba Saša Martinjaka.
Sašo Martinjak je star 36 let.
Uporablja invalidski voziček.
Obiskuje in dela v VDC Polž.
Zgodba ima naslov S prijatelji skupaj v tujino.
Sestavljena je iz več zgodb.
V njih opisuje potovanja v tujino.
Z njim smo se pogovorjali o lahkem branju.
In o pisanju zgodb.
Kdaj ste se spoznali z lahkim branjem?
Lahko branje poznam od leta 2017.
Takrat smo v VDC Polž prevajali besedila v lahko branje.
Na primer:
- Varnost in zdravje v VDC,
- Kraji v Sloveniji.
Nato smo v lahko branje prevedli dokumente VDC-ja.
Na primer:
- informator,
- pravice in dolžnosti,
- svet uporabnikov.
Delavec v VDC Silvo Safran
je napisal knjigo Prepovedana ljubezen.
Delavka Nataša Hiter Ravnjak
jo je prevedla v lahko branje.
Uporabniki enote Ruše smo bili testni bralci.
Zaposleni so prebrali besedili.
Mi smo povedali, česa ne razumemo.
Takrat sem ponosno rekel,
da sem bil prvič v življenju lektor besedil.
Kaj je za vas lahko branje?
Lahko branje mi pomeni
lažje razumevanje zapisane zgodbe.
Pomembno je razumevanje stvari,
ki so povezane z našim življenje.
Informacije so koristne le,
če jih razumemo.
Takrat se lažje odločamo.
Zelo pomembno je,
da imamo v Sloveniji nekaj zakonov
prevedenih v lahko branje.
Na primer:
- ustava,
- Konvencija o pravicah invalidov,
- zloženke o Varuhu človekovih pravic,
- vodnik po zakonu o osebni asistenci.
Lahko branje mi veliko pomeni.
Tako lažje razumem pomembne informacije.
Lažje preberem knjige ter zakone.
Kaj vam pomeni 1. nagrada
na razpisu za kratko zgodbo v lahkem branju?
Nagrada za moje zgodbe v lahkem branju mi pomeni zelo veliko.
Ljudem lahko predstavim svoje življenje z druge plati.
Večina ljudi me vidi kot osebo na vozičku.
Ne vedo pa, da sem doživel veliko lepega.
V svojem življenju imam veliko podpora.
Tako doma kot v VDC-ju.
S sestro Nadjo Martinjak veliko sodelujeva.
Včasih jo prepričam,
da mi nariše slike za zgodbe.
Ilustrirala je dve zgodbi,
ki sem jih poslal na natečaj.
Zgodbi je v lahko branje
prevedla Nataša Hiter Ravnjak.
V nagrajeni zgodbi pišete o potovanjih.
Kaj vam pomenijo potovanja?
Zelo rad potujem.
Pa ne samo v tujini.
Rad potujem tudi po Sloveniji.
Tako spoznavam nove ljudi in njihove običaje.
Rad opazujem okolico.
Imam starša, ki me pri mojih aktivnostih zelo podpirata.
Moja mama Vanda je takoj za akcijo.
Moj oče Davor pa to takoj izpelje.
Moj brat Matic mi vedno stoji ob strani in mi pomaga.
Pišete že kakšno novo zgodbo?
Trenutno je moja želja,
da napišem zgodbo o gradovih v Sloveniji.
Gradovi so moja šibka točka.
V moji bližnji okolici se nahajata
grad na Fali in grad Viltuš.
Nekajkrat na leto se grem sprehajat po grajskem parku.
Takrat se moja domišljija vklopi.
Decembra je izšel zbornik kratkih zgodb v lahkem branju.
Ste ga prebrali? Katera zgodba vam je bila najbolj všeč?
Zbornik sem s svojimi osebnimi asistenti
in tudi v VDC Polž že prebral.
Najbolj se me je dotaknila zgodba o fantu,
ki je bil na Triglavu.
Na poti je padel.
Na srečo se ni poškodoval.
Drugače pa so mi vse zgodbe všeč.
Vem, da je vsaka zgodba povezana
z nekimi čustvi in z neko življenjsko izkušnjo.
Zgodba Saše Martinjaka:
S prijatelji skupaj v tujino
Zgodbo je v lahko branje priredila Nataša Hiter Ravnjak.
Ilustrirala je Nadja Martinjak.
Urednica je bila Sabina Petek.
Testni bralci so bili Luka Šulc, Monika Pliberšek,
Mojca Stiper, Monika Petelin, Jure Verdnik.
UVOD
Sem Sašo Martinjak.
Star sem 36 let in sem na invalidskem vozičku.
V prejšnjih zgodbah z naslovom S prijatelji se zmore,
sem vam zapisal nekaj o svojem življenju.
Pripovedoval sem vam o izletih po Sloveniji.
Slovenija je moja država.
Za državo Slovenija se uporablja kratica SLO.
Glavno mesto Slovenije je Ljubljana.
Potoval sem tudi v tujino.
Tujina pomeni druge države,
ki so okoli Slovenije in v Evropski uniji.
Za izraz Evropska unija se uporablja kratica EU.
Ozemlje EU je označeno z oranžno barvo.
Evropska unija je skupina 27 držav v Evropi.
Te države so se združile,
da bi njihovi prebivalci živeli bolje in varneje.
Države EU so se dogovorile, da bodo sodelovale in si pomagale.
Tri ustanove so zelo pomembne za Evropsko unijo,
in sicer Komisija, Parlament in Svet Evropske unije.
Evropska komisija pripravlja zakone.
Evropski parlament in Svet Evropske unije pregledata
in odločata o zakonih, ki veljajo na ozemlju EU.
V Evropski uniji sem obiskal tri države:
Italijo, Belgijo in Švedsko.
Tudi država Slovenija je članica Evropske unije.
V nadaljevanju vam bom predstavil
tri zgodbe o potovanju v tujino.
ITALIJA, IZLET NA GRAD DEVIN
Italija je sosednja država Slovenije.
Grad Devin se nahaja v Italiji.
Leta 2009 sem bil s prijatelji na izletu na Krasu.
S Krasa smo šli v Italijo na grad Devin.
Grad Devin se nahaja na strmi kraški vzpetini.
Vzpetina je del Zemljinega površja, ki je višji od okolice.
V gradu Devin še vedno stanujejo ljudje.
Zaradi stopnic si nisem mogel ogledati celotnega gradu.
Kljub temu sem bil vesel, da sem si lahko ogledal grajski vrt.
Grajski vrt se reče vrtu pri gradu.
Na grajskem vrtu so že zacvetele prve rože.
Gredice z rožami so bile označene s kamni.
Med vrtnicami so bile postavljene kamnite klopi.
V vrtu sem se počutil kot graščak.
Predstavljal sem si življenje na gradu,
kako se z graščaki sprehajam po velikih sobah gradu.
Sobe so bile opremljene s pohištvom,
ki je bilo leseno, izrezljano in mogočno.
Pohištvo je bilo staro, a lepo.
V jedilnici je bila velika miza.
Na mizi je bil podstavljen svečnik, ki je bil zlato rumene barve.
Ob mizi so bili postavljeni stoli z rdečimi blazinami.
V spalnici je bila visoka postelja.
Postelja je bila prekrita s pregrinjalom, ki je bilo zlate barve.
Zelo rad imam gradove.
V gradu vidim lepoto in umirjenost.
Gradovi so mogočni in veliki.
Čas se za mene na gradu ustavi.
Vsak grad ima svojo zgodovino in veliko zgodb.
Grad Devin me spominja na grad Viltuš,
ki se nahaja v Selnici ob Dravi.
Zaželel sem si, da bi bil tudi grad Viltuš lepo urejen.
V Selnici ob Dravi živim z družino.
Selnica ob Dravi je blizu Ruš.
V Rušah pa je VDC, ki ga obiskujem.
BELGIJA – BRUSELJ, PARLAMENT EVROPSKE UNIJE
S prijatelji iz Društva za cerebralno paralizo Sonček iz Maribora
smo odšli oktobra 2016 v Belgijo.
V Belgiji smo si ogledali Evropski parlament.
V Evropskem parlamentu so poslanci.
Poslanci so ljudje, ki so predstavniki različnih političnih strank.
Poslance izvolimo vsi prebivalci Evrope.
Izvolimo jih zato, da branijo naše pravice.
Evropski parlament je v Bruslju.
Bruselj je glavno mesto Belgije.
Na izlet smo se iz Slovenije proti Belgiji odpeljali z avtobusom.
Vozili smo se celo noč.
Dopoldan smo se pripeljali v Bruselj.
Odšli smo do Evropskega parlamenta,
kjer so nas čakali ljudje.
Po pregledu osebnih dokumentov
so nas pospremili v sejno sobo,
kjer nas je čakala evropska poslanka.
Pogovarjali smo se o različnih temah.
Pogovarjali smo se o invalidih,
o gibanju za invalide brez ovir in o sprejemanju drugačnosti.
Mene je najbolj zanimala vizija obnove slovenskih gradov,
še posebej obnova gradu Viltuš.
Grad Viltuš je trenutno zapuščen.
Nekoč je bil zelo lep.
Okrog gradu je park, ki ga urejajo.
Po parku se s prijatelji rad sprehajam
in poslušam stare zgodbe.
Po pogovoru z evropsko poslanko smo odšli
v parlamentarno dvorano,
kjer sedijo poslanci in odločajo o zakonih Evropske unije.
Vsi smo dobili slušalke za spremljanje prevajalca.
Prevajalec je oseba, ki prevaja besedila
iz enega jezika v drug jezik.
Začutili smo parlamentarni duh in pozitivno energijo.
Na koncu je sledilo skupno fotografiranje pred parlamentom,
kjer je izobešenih 27 zastav držav Evropske unije.
Proti večeru smo si ogledali center Bruslja.
Občudovali smo razsvetljene
in porisane stavbe.
Ob znamenitem kipu dečka, ki lula,
smo poslušali zgodbe, kako je kip nastal.
Na ulicah mesta Bruselj prodajajo vaflje,
krompirček in čokolado,
kar je značilno za Belgijo.
Čokolado sem kupil tudi za domače,
za svoje prijatelje iz VDC Polž in za sorodnike.
Naslednji dan smo si še enkrat ogledali mesto.
Bolj všeč mi je bil nočni ogled mesta,
saj so luči naredile poseben čar.
Na ulicah je bilo nekaj uličnih glasbenikov.
S turističnim vodičem smo si ogledali mestno hišo
in mestni trg ter cerkev svetega Nikolaja.
Kljub dolgi vožnji mi je bilo zelo lepo,
saj sem veliko videl in doživel.
Nepozabno doživetje je bilo videti parlament,
kjer se odločajo o pomembnih stvareh.
ŠVEDSKA – TOVARNA INVALIDSKIH VOZIČKOV
Septembra 2018 se mi je izpolnila želja,
saj sem z družino odpotoval na Švedsko.
Moja želja je bila,
da si ogledam tovarno invalidskih vozičkov v mestu Timra.
Potovali smo z letalom.
Z avtom smo se odpeljali v sosednjo državo Madžarsko,
v mesto Budimpešta, kjer smo odšli na letališče.
Na letališču je bilo veliko ljudi.
Brat nam je uredil vse potrebno,
da smo prišli do letalskih kart in predali smo osebno prtljago.
Do letala sem se peljal skupaj z bratom
s posebnim avtomobilom.
Avtomobil je imel dvigalo,
ki me je dvignilo do vhoda v letalo.
Bilo je posebno doživetje.
Malo me je bilo strah, ker je bilo visoko, saj je bilo letalo veliko.
Nato so me pospremili v prostor s sedeži.
Sedel sem zraven mame ob zadnjih vratih letala.
Občutek vznemirjenosti v meni je rasel,
saj sem komaj čakal, da letalo vzleti.
Čutil sem vzhičenje, navdušenje, ponos in še vedno strah.
Potem sem se prepustil lepoti in sem užival.
Skozi okno sem opazoval oblake in sonce.
Daleč pod nami se je videlo neskončno modro morje.
Ob poletu nad Švedsko sem videl številna jezera in gozdove.
Kar naenkrat smo bili nad velikim mestom in letalo je pristalo.
Pristali smo v glavnem mestu Švedske, ki se imenuje Stockholm.
Najeli smo avto in v avto zložili prtljago.
Odpeljali smo se po dogovorjeni poti.
Razdalje med mesti so bile zelo velike.
Do mojega cilja, do tovarne invalidskih vozičkov,
smo z avtom potrebovali dva dni.
Vmes smo se ustavili v dveh večjih mestih.
Navdušen sem bil nad prebivalci,
saj se veliko vozijo s kolesi in so zelo prijazni.
V mestih je veliko ulic samo za pešce in za kolesarje.
Veliko mestnih ulic je tlakovanih, ulice so prilagojene invalidom.
V mestu Timra smo prispeli do tovarne invalidskih vozičkov.
Ob vhodu v tovarno imajo razstavljene
vse tipe invalidskih vozičkov,
ki so jih do sedaj proizvedli.
Prvi izdelani vozički so bili z velikimi kolesi,
imeli so lesene sedeže.
Na njih je bilo res težko sedeti in se z njimi prevažati.
Do delavnice, kjer izdelujejo vozičke, sem se odpeljal z dvigalom.
Pokazali so mi, kako sestavljajo ravno takšen voziček,
kot ga imam jaz.
Vsak voziček je prilagojen uporabniku.
Potem sem videl, kako testirajo voziček.
Voziček mora opraviti test,
da ga lahko dajo v uporabo uporabniku.
Na koncu sem si ogledal še delavnico,
kjer predelujejo avtomobile za potrebe invalidov.
Bil sem ponosen,
da sem si lahko ogledal tovarno invalidskih vozičkov.
Današnji invalidski vozički nam omogočajo
lažje in boljše življenje.
Na poti nazaj do glavnega mesta Stockholm
smo se ustavljali v ribiških vaseh.
Zanimive so bile njihove rdeče hiše z belimi okni.
Pokrajina Švedske me je spominjala na Slovenijo.
Švedska ima veliko iglastih gozdov in veliko jezer.
Jezer je toliko, da jih nisem mogel prešteti.
Z avtom smo nadaljevali pot,
ustavili smo se v Stockholmu.
Glavno mesto Stockholm je na 14 otokih,
ki jih povezuje 57 mostov in mostičkov.
Mi smo prehodili 4 otoke in si ogledali znamenitosti.
Na mostovih in na ulicah je bilo posajenega polno cvetja.
Zadnji dan smo si ogledali kraljevo palačo,
muzej glasbene skupine ABBA in zgodovinske stavbe.
Za zadnji zajtrk na Švedskem sem ponovno jedel
švedske mesne kroglice z brusnično marmelado.
Okus te jedi mi je bil zelo všeč,
tako da smo jih tudi doma večkrat naredili.
ZA KONEC
Res sem na vozičku in težje govorim.
To pa me ne ovira in me ne ustavi, da ne bi živel.
Živim polno in kvalitetno življenje.
Veselim se vsakega dne.
Potovanja so moj življenjski navdih.
Vsi radi vidimo, čutimo, doživimo kaj novega.
Potujemo lahko v mislih,
s prstom po zemljevidu,
potujemo lahko v potopisnih knjigah in zgodbah,
lahko pa se tudi odpravimo na pot.
Na potovanjih spoznamo sebe in spoznamo nove prijatelje.
V življenju se moramo prepustiti potovanju.
Vsak nosi svoj križ,
veselje, žalost, pogum.
Ljubim življenje.
