Martinovo je med Slovenci zelo priljubljen praznik.
Priljubljen je predvsem zato,
ker je povezan z vinom.
Slovenci pa imamo vino zelo radi.
Martinovo praznujemo 11. novembra.
Praznovanja ob martinovem pa potekajo več dni.
Ponekod tudi cel teden.
Slovenci imamo radi druženje ob vinu
Praznovanju ob martinovem pravimo martinovanje.
Namen martinovanja je pokušanje novega vina.
In druženje.
Martinovanja potekajo v različnih občinah
po vsej Sloveniji.
Zelo značilna so martinovanja na prostem.
Martinovanja na prostem so pogosto organizirana
na osrednjem mestnem trgu.
Na mestnem trgu se postavijo stojnice
s hrano in pijačo.
Okrog stojnic se zbere veliko število ljudi.
Ljudje poskušajo novo vino.
In se veselijo.
Drugod po Evropi praznovanje martinovega
ni tako razširjeno.
Martinovo je praznik vinogradnikov, vinarjev in kletarjev
Martinovo pri nas praznujemo vsi ljudje.
Poseben pomen pa ima martinovo za vse,
ki se ukvarjajo s pridelavo vina.
Martinovo je praznik vinogradnikov, vinarjev in kletarjev.
Na martinovo naj bi se mošt
spremenil v vino
Z martinovim so povezane tudi različne pripovedi.
Pripovedi so zelo stare.
So del ljudskega izročila.
Ljudsko izročilo je vse,
kar se je več let prenašalo
od starejših na mlajše ljudi.
Ljudsko izročilo pravi,
da se okrog martinovega
mošt spremeni v vino.
Novo vino je treba poskusiti,
zato je martinovo čas veselja in praznovanja.
Ponekod še danes slišimo,
da Martin odpre pipice na sodih.
To je prispodoba za pokušanje vina.
Na martinovo naj bi vinogradniki ugotovili,
kakšna bo kvaliteta njihovega vina.
Martinovo so praznovali že v starih časih
Po kmetijskem koledarju
martinovo pomeni konec dela na polju.
Po časovnem koledarju pa martinovo pomeni
naravni začetek zimskega časa.
Martinovo ima zelo staro zgodovinsko ozadje.
Martinovanje naj bi imelo svoje korenine
že v keltskem času.
Kelti so staro ljudstvo,
ki je na območju Evrope živelo
pred več kot 2 tisoč leti.
Kelti so na območju današnje
vzhodne Slovenije gojili vinsko trto.
Kasneje so to območje poselili Slovani.
Slovani so staro ljudstvo,
ki se je na območje današnje Slovenije
priselilo iz vzhoda.
Slovani so naši predniki.
Naši predniki so imeli
v jesenskem času praznovanja,
ki spominjajo na martinovo.
V jesenskih praznovanjih so se ljudje
zahvaljevali bogovom za pridelek.
Hkrati so prosili za dobro letino v naslednjem letu.
Veselje ob martinovem je bilo veliko.
Sledilo je praznovanje,
ki je podobno pustnemu praznovanje.
Nekateri zato pravijo,
da je martinovo jesenski pust.
Krščanstvo je spremenilo ozadje starih jesenskih praznovanj
Jesenska praznovanja naših prednikov
je cerkev povezala z godom svetega Martina.
Sveti Martin je krščanski svetnik.
Svetniki so v krščanski veri ljudje,
ki jih je cerkev razglasila za svete.
Vsak svetnik ima svoj praznik.
V krščanstvu se to imenuje god.
Sveti Martin goduje 11. novembra.
Zato je tudi martinovo 11. novembra.
Poleg vina je pomembna tudi hrana
Za martinovo se po tradiciji postrežejo značilne jedi.
Najbolj značilni jedi sta
pečena gos ali pečena raca.
Zraven se postrežejo mlinci in dušeno rdeče zelje.
Namesto gosi ali race lahko ponudimo tudi perutnino.
Za posladek pa se najpogosteje postrežejo
pogače in potice.
V večini slovenskih restavracij
v času martinovega
na svoje jedilnike dodajo
značilne martinove jedi.
Po Sloveniji letos martinovanj ne bo
Letos so morali organizatorji odpovedati
martinovanja po Sloveniji.
Martinovanja so morali odpovedati,
ker se povečuje število okuženih
s koronavirusom.
Organizatorji so martinovanja odpovedali
že drugo leto zapored.
Tudi lani martinovanj ni bilo
zaradi epidemije koronavirusa.
