MIklavžev sprevod. Foto: BoBo/Borut Živulović
MIklavžev sprevod. Foto: BoBo/Borut Živulović

Vsako leto 6. decembra praznujemo
praznik svetega Miklavža.
Praznovanju ob tem dnevu pa pravimo miklavževanje.
To je zelo star običaj.

Kdo je bil sveti Miklavž?

Sveti Miklavž je krščanski svetnik.
Drugo ime zanj je sveti Nikolaj.

Svetnik je poseben človek.
Ta človek je v svojem življenju
naredil veliko dobrega.
Pomagal je drugim.
In širil krščansko vero.
Cerkev se je zato odločila,
da postane svetnik.

Sveti Nikolaj je postal svetnik,
ker je rad obdaroval ljudi.
Prihajal je iz premožne družine,
zato je imel veliko denarja.
Denar je razdelil med revne ljudi.
Tako je ljudem pomagal.

Vsak svetnik ima svoj praznik.
V krščanstvu se praznik svetnikov imenuje god.
Sveti Miklavž ima god 6. decembra.

Sveti Miklavž je najstarejši mož z darili

Miklavž je prav poseben mož.
Je eden najbolj priljubljenih svetnikov.
Je najbolj priljubljen med svetniki,
ki imajo god v zimskem času.

Miklavž je najbolj znan po obdarovanju otrok.
Zato je tudi najbolj priljubljen svetnik med otroki.

Včasih nismo poznali Božička.
Tudi ne Dedka Mraza.
Otroke je v zimskem času obdaroval samo Miklavž.

Miklavž naj bi večer pred svojim godom
s svojim spremstvom
hodil od hiše do hiše.

Miklavževo spremstvo so angeli in parklji.
Miklavž pridnim otrokom prinaša darila.
Porednim otrokom pa šibe.

Miklavž je včasih otrokom prinašal:
orehe, jabolčne krhlje, datlje in fige.
To so bili posebni praznični darovi.

Miklavžev sprevod spremljajo parklji. Foto: BoBo/Borut Živulović
Miklavžev sprevod spremljajo parklji. Foto: BoBo/Borut Živulović

Legenda o svetem Nikolaju

Legenda je pripoved o krščanskem svetniku.

Sveti Nikolaj je bil krščanski škof.
Škof je duhovnik,
ki vodi škofijo.

Sveti Nikolaj je živel v 4. stoletju.
Bil je škof v mestu Mira.
Mira je bilo mest v Mali Aziji.

Danes je to kraj Demre v Turčiji.
Turčija je država na jugovzhodu Evrope.
Del Turčije je v Evropi.
Drugi del Turčije pa je v Aziji.

Legenda o svetem Nikolaju pripoveduje,
da se je Nikolaj očetu in materi
rodil več let po poroki.

Oče in mati sta kmalu umrla.
Imela sta veliko denarja.
Nikolaj je po njuni smrti podedoval
veliko bogastvo.

Nikolaj je podedovano bogastvo
razdelil med revne ljudi.
Zato je med vsemi krščanskimi svetniki
najbolj poznan po svoji radodarnosti.

Nikolaj je s svojimi darovi pomagal ljudem.
Nekoč naj bi rešil 3 hčere revnega moža.

V starih časih je bila navada,
da so ženske ob poroki od staršev dobile doto.
Dota je denar,
ki ga ženska prinese v zakon.

Če ženska ob poroki v zakon ni prinesla dote,
je bila to velika sramota.

Revni ljudje pa nimajo veliko denarja.
Zato je imel reven mož težavo.
Hčeram ni mogel dati dote.

Legenda pravi,
da je Nikolaj ponoči obiskal 3 hčere.
Skozi okno jim je porinil 3 kepe zlata.

1 kepa naj bi se skotalila po tleh
in pristala v copatu.

Od tod izvira šega,
da Miklavž otrokom ponoči prinaša darila.
Darila prinaša v nastavljene posode,
nogavice, čevlje ali copate.

Miklavža prepoznamo po škofovski obleki

Nikolaj je bil krščanski škof.
Zato tudi Miklavž nosi škofovsko obleko.
V roki drži škofovsko palico.
Na glavi pa ima škofovsko kapo.
Škofovska kapa se imenuje mitra.

Včasih ima v roki tudi knjigo.

Miklavž na sprevodu v Ljubljani. Foto: BoBo
Miklavž na sprevodu v Ljubljani. Foto: BoBo

Otroci se bojijo Miklavževega spremljevalca parklja

Miklavža spremljajo angeli in parklji.
Angeli so oblečeni v dolge bele halje.
Na hrbtu imajo pritrjena krila.

Ponavadi so v angele oblekli deklice
s svetlimi dolgimi kodrastimi lasmi.

Parkelj je hudič.
Parkelj je oblečen v črna oblačila.
Ima črna krila, rogove in kremplje.
Ima tudi velike črne uhlje.
In dolg rdeč jezik.

Parklji imajo na sebi tudi verigo.
Na verigi so pogosto pritrjeni
kravji zvonci.

Parklji rožljajo z verigami.
In razgrajajo.
Na ta način strašijo poredne otroke.

Včasih so parklji poredne otroke tudi zvezali.
Mlade fante in dekleta so hudo prestrašili.
Včasih so jih tudi namazali s sajami.

Miklavževanje nekoč

Miklavževanje je praznovanje prihoda svetega Miklavža.

Miklavževanja so na našem ozemlju
prisotna že približno 200 let.

Miklavževanje se je razširilo
iz gosposkih mestnih hiš na podeželje.
Miklavževanje se je razširilo po celotnem
slovenskem ozemlju.

Miklavževanje je med ljudmi priljubljeno
predvsem zato,
ker Miklavž otrokom prinaša darila.

Miklavž je včasih prinašal majhne darove.
Nikoli ni prinašal dragih daril.

Miklavž je otroke obdaril z
jabolki, orehi, figami

in drugim suhim sadjem.

Suho sadje. Foto: freedigitalphotos.net
Suho sadje. Foto: freedigitalphotos.net

Za podeželje so bili značilni predvsem
obhodi Miklavža z angeli in parklji.
Angeli so Miklavžu pomagali pri deljenju daril.
Parklji pa so preganjali poredne otroke.

V mestih pa je včasih miklavževanje
največkrat potekalo na sejmih.

Med ljudmi je bil zelo priljubljen
Miklavžev sejem v Ljubljani.

Na Miklavževem sejmu so postavili stojnice.
Na stojnicah so prodajali različne stvari.
Prodajali so:
- figure Miklavža in parklja,
- igrače,
- suho sadje,
- orehe,
- medenjake.

Zaradi epidemije covid-19 letos v slovenskih mestih
ne bo Miklavževih sprevodov.

Miklavžev sprevod v Ljubljani. Foto: BoBo/Borut Živulović
Miklavžev sprevod v Ljubljani. Foto: BoBo/Borut Živulović

Miklavževanje v sodobnem času

Danes miklavževanja potekajo
na različnih javnih prireditvah.

Javne prireditve s prihodom Miklavža
običajno organizira cerkev.

Miklavž otrokom še zmeraj pogosto deli
suho sadje.
Namesto medenjakov in figuric iz testa
pa otroci danes dobijo
čokoladne Miklavže in parklje.
In različne igrače.

Zelo pogosto otroci dobijo tudi šolske potrebščine.
Ali topla oblačila.
Na primer kape, rokavice in nogavice.

Miklavžu so otroci napisali pismo

Otroci so včasih Miklavžu napisali pismo.
V pismu so otroci napisali,
kaj si želijo.
Mlajši otroci so svoje želje narisali.

Pisma z željami so napisali
nekaj dni pred prihodom Miklavža.
Tako je imel Miklavž čas kupiti darila.

Otroci so pisma nastavili na okensko polico.
Tako je bilo pričakovanje še večje.
Otroci so namreč nestrpno čakali,
kdaj bo pismo izginilo.

V krščanskih družinah je običaj
pisanja pisma Miklavžu še zmeraj prisoten.
Vedno več otrok pa danes piše Božičku.