Zagovornik je poudaril, da je treba informacije o volilni pravici in volilnih postopkih zagotoviti v ustreznih oblikah, jezikih in tehnologijah, da bodo razumljive tudi tistim, ki težje berejo, se težje učijo, ki ne znajo dobro slovensko in ki imajo druge začasne in trajne oviranosti in motnje. Omogočiti je treba tudi, da bodo tisti, ki to potrebujejo, svojo volilno pravico lahko izvrševali s podporo osebe po lastni izbiri, kot to določa prenovljeni zakon o volitvah v državni zbor.
"Ni dovolj, da smo popravili zakonodajo in vrnili volilno pravico ljudem, ki jim je bila neupravičeno odvzeta. Dolžnost demokratične družbe je, da jim zagotovi vključenost in dejansko sodelovanje na volitvah," so besede zagovornika v sporočilu za javnost povzeli v njegovem uradu.
Dostopnost in razumljivost informacij
Ministrstvoma za notranje zadeve in za javno upravo je priporočil, naj v sodelovanju z Državno volilno komisijo (DVK), nevladnimi organizacijami in strokovnjaki poskrbita, da bodo vse informacije o volilni pravici in volilnih postopkih skladne z zakonskimi zahtevami glede dostopnosti in razumljivosti informacij.
Informacije o volitvah morajo biti v ustrezni obliki, kot je na primer lahko branje. Zagotovljena mora biti tudi možnost rabe prilagojene komunikacije, kar urejata zakon o izenačevanju možnosti invalidov in zakon o slovenskem znakovnem jeziku, je navedel.
Priporočil je tudi dopolnitev informacij o načinu uresničitve pravice voliti s pomočjo podporne osebe, ki si jo tisti, ki to potrebujejo, izberejo sami.
Ministrstvoma je priporočil tudi, naj z usmeritvami in izobraževanji zagotovita pravilno delo javnih uslužbencev v zvezi z volitvami in ustreznim izvrševanjem volilne pravice vseh ljudi, še posebej pa tistih z intelektualnimi in psihosocialnimi invalidnostmi, ki jim je bila s spremembo zakona o volitvah v državni zbor januarja letos volilna pravica vrnjena.
Zagovornik je že marca DVK priporočil, naj posodobi volilna gradiva, informacije o volitvah in volilne postopke tako, da bodo volilno pravico lahko dejansko uresničevali vsi polnoletni državljani Slovenije.
Posebej je opozoril na spoštovanje pravic ljudi z intelektualnimi in psihosocialnimi invalidnostmi, ki še bolj kot drugi potrebujejo informacije v ustreznih oblikah, jezikih in tehnologijah. Zavzel se je za volitve, ki bodo dostopne vsem, ki težje berejo, se težje učijo, ki ne znajo dobro slovensko in imajo druge začasne ali trajne oviranosti ali motnje. Takih je po nekaterih ocenah skoraj tretjina prebivalstva.
Kot je opozoril v takratnih priporočilih, morajo volilni organi vsem volivcem s telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami omogočiti glasovanje tudi s pomočjo podpore osebe po lastni izbiri. Državna volilna komisija je doslej priporočila upoštevala le delno.
Opozoril je tudi na ustrezno tolmačenje pravice voliti po pošti, da bi lahko volili vsi tisti, ki fizično ne morejo na volišče, ne samo nekateri in pod ozko določenimi pogoji.