Mozaični izbor najboljših svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro.
Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro!
Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!

Spomine tokrat obujata sestrični Marija Mikačić Turnšek in Sonja Maister. Pripoved zdaj že pokojne Sonje je bila posneta za oddajo Spomini pred skoraj desetletjem. Rod njunega starega očeta, Antona Žnideršiča, izhaja iz Ilirske Bistrice. Anton je ob lesni tovarni, ki jo je podedoval leta 1899, v Ilirski Bistrici ustanovil še veliko tovarno testenin PeKaTeTe (Prva kranjska tovarna testenin). Obenem je bil kot vnet čebelar in pomemben reformator našega čebelarstva eden največjih pridelovalcev in izvoznikov medu v avstroogrski monarhiji. Med obema vojnama je postala Ilirska Bistrica del Italije in zaradi težav je Anton Žnideršič preselil tovarno v Ljubljano, kamor je odšla tudi njegova družina. Bil je eden najuglednejših slovenskih industrialcev tedanjega časa. Po vojni je tovarna Pekatete postala Žito.
Štiri hčerke Antona Žnideršiča so imele izjemno zanimive življenjske poti. Najstarejša Ema je leta 1922 z možem v Mariboru ustanovila tovarno čokolade in kakava Mirim, potem pa še velik sodoben obrat v Zagrebu, ki je po drugi svetovni vojni postal tovarna Kraš. Njena hči Sonja je bila poročena s sinom generala Rudolfa Maistra, Borutom.
Hčerka Danica se je poročila z gradbenim inženirjem Ogorelcem, Nada pa z dramatikom in pisateljem Ferdom Kozakom, ki je po vojni postal naš prvi minister za prosveto in kulturo. Najmlajša, Alenka, se je poročila z arhitektom in slikarjem Radetom Mikačićem iz ugledne splitske družine, Marija Mikačić Turnšek pa je njuna hči.

Dokumentarni film Pesem upora je nastal v letu, ko je Partizanski pevski zbor, naslednik Invalidskega pevskega zbora, slavil 65-letnico.

Takrat, ko smo se obujali spomin na 100-letnico rojstva dirigenta Radovana Gobca. Obe poglavji sta za marsikoga že pozabljena zgodovina. A ne za vse. Režiser Andraž Pöschl je skupaj s snemalcem Alešem Živcem stopil na pot iskanja odmevov partizanske pesmi upora. Po nekaj letih pozabe jo danes lahko slišimo na koncertih, veselicah, v športnih dvoranah… Zdi se, da je ljudje ne želijo pozabiti. Da jo pojejo takrat, ko jim je težko. Udarniške rime in ritmi ohranjajo upanje in prenašajo sporočila o pomenu za mnoge temeljnih človeških vrednot. Ki, kot se večkrat zdi, nezadržno izginjajo v bledenju socialnega okolja. Imeti pred biti, jaz in moje pred vsem ostalim, domovina kot poligon za jumbo-plakate in slepo sledenje potrošništvu, brezskrbnost, celo sovraštvo do drugih. Kdo želi vsaj s pesmijo slikati boljši svet? Zakaj še vedno pojejo in zakaj potrebujemo njihovo pesem? Na katere skrajnosti nas opozarjajo? Oni so: Partizanski pevski zbor iz Ljubljane, Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič in Garažni ženski pevski zbor Kombinat. Skupaj s številnimi drugimi.

Državna proslava ob dnevu upora proti okupatorju bo 26. aprila v športni dvorani Osnovne šole Mirana Jarca v Črnomlju. Scenarist in režiser prireditve Tomaž Letnar je slovesnost zasnoval tako, da njeno idejo najbolje povzema izjava člana zavezniške misije v Beli krajini, ameriškega častnika Georgea Wuchinicha: »Narod, ki se enako odločno kot s puško bori s knjigo v roki, ne more biti premagan.« V Črnomlju je bilo namreč ustanovljeno Slovensko narodno gledališče, v katerem so uprizarjali številna besedila iz slovenske in svetovne dramske zakladnice ter tako potrdili pomen visoke kulture za narodno zavest v boju proti okupatorju. Reševanje zavezniških pilotov iz sovražnikovih rok in zavezniška pomoč partizanom prek letališč v Beli krajini potrjujeta, da so bili partizani del svetovne protifašistične koalicije. Wuchinich pa je s svojo navzočnostjo, skupaj s kanadskim majorjem Williamom Jonesom, dal mednarodno legitimnost Slovenskemu narodnoosvobodilnemu svetu, vrhovnemu predstavniškemu in zakonodajnemu organu v slovenskem narodnoosvobodilnem boju, ki se je oblikoval v Črnomlju. To so trije vsebinski temelji predstave, ki se po tragični uvodni točki, ki ponazarja trpljenje v boju, prelevi v vznesen in svetel dan kulture in pomembnih političnih odločitev za oblikovanje države v osvobojeni Beli krajini. Poleg plesalcev ljubljanske Opere in baleta ter igralcev SNG-ja Drama Ljubljana bodo na proslavi sodelovale odlične glasbene in plesne skupine iz lokalnega okolja. Predstava se izogiba interpretacijam in skozi verodostojne ter strokovno dokumentirane citate udeležencev boja upodablja prelomne čase ter nas s svojo vero v boljši in lepši svet nagovarja tudi v težavni sedanjosti.
Slavnostni govornik bo predsednik Državnega sveta Marko Lotrič.

Sezona počitnic je pred vrati, tako smo se posvetili počitniškim vozilom, najprej avtodomom. Poklepetali smo s servisnim svetovalcem o tem, katere okvare pogosto povzročijo avtodomarji začetniki. Sklopke namreč še zdaleč niso edina težava.

Na primeru dacie jogger, opremljene s posteljo in šotorom, smo preverili, kje v Sloveniji smemo prespati v avtu izven kampa oziroma kje smemo kampirati.

Postelje pa smo lahko deležni tudi v priljubljenem terencu dacia duster; preizkusili smo predstavnika nove generacije, ki ga uporabljajo tudi gorski reševalci.

Ob dnevu upora in ob 72. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte je Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič v dvorani Stožice priredil slavnostni koncert, s katerim je želel sporočiti, da je upor vrednota in človekova pravica. Pred več kot osemdesetimi leti so za svobodo, za kruh partizani odhajali v napad s puško na rami, danes pa se proti izkoriščanju, bogatenju peščice, korupciji, vsakršni obliki diskriminacije in večanju ideoloških razlik lahko upiramo drugače - s pesmijo. Zbor je v goste povabil številne glasbene prijatelje. Z legendarnim tržaškim pevskim zborom so na odru nastopili: Partizanski pevski zbor Ljubljana, članice ŽPZ Kombinat, Vlado Kreslin, Drago Mislej - Mef, Iztok Mlakar, Zoran Predin, Gojmir Lešnjak - Gojc, Kraški ovčarji, Dirty Fingers, Freakwaves, Zaklonišče prepeva, Slovenski taborniki v Italiji - Rod modrega vala, Darko Nikolovski, Buldogi in Ksenija Jus ter duo Bakalina. Režiser Peter Juratovec.