Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu dnevnega tiska in aktualnega dogajanja vam še pred osmo svetujemo glede najrazličnejših tematik. V rubriki »Ali je res?« raziskujemo in iščemo odgovore na večne dileme, znani Slovenci pa vam ponudijo idejo za zajtrk. V rubriki Jutranji heroji spoznavamo posameznike, ki so s svojimi dejanji navdihnili skupnost in pokazali, kaj pomeni biti pravi junak vsakdanjega življenja. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut in domače lekarne, v kateri predstavljamo naravne rešitve za vsakodnevne težave. Skok v nov teden bo lepši v družbi oddaje Dobro jutro!
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
V igri ugibanja črk in sestavljanja besed se bodo pomerili mladi par iz Savinjske doline, zakonca iz Ljubljane, ki sta pred kratkim praznovala zlato poroko, prijateljici in sodelavki, ki prihajata z Jesenic, ter oče in sin, Primorca, ki ju med drugim povezuje navdušenje nad motokrosom. Gostitelj bo Sandi Morel.
V Albuferi v Valencii se riž pridelovali že v 8. stoletju, vedno lačni delavci pa so iznašli paello. Balero z družino živi na obali jezera v ribiški vasici El Palmar. Prebivalci te vasice so večinoma ribiči in pridelovalci riža. Balerova žena Concha v letni kuhinji pripravlja klasične albuferske jedi, kot sta "all y pebre" in "arroz a banda", ter seveda odlično paello.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Junija 1948, ko so položili temeljni kamen Nove Gorice, se je zapisalo: "Novo mesto mora postati najzapadnejši svetilnik naše države, ki bo delovno ljudstvo opozarjal na nevarnosti reakcionarnega zapada." Letos je predsednica republike Nataša Pirc Musar dejala: "Skupaj z našimi sosedi, prijatelji iz Italije, slovesno odpiramo Evropsko prestolnico kulture, ki prvič v svoji zgodovini povezuje dve mesti, dve državi, dva naroda." O Goricah, stari in novi, govori Tomaž Vuga, arhitekt, urbanist, minister in domačin iz Solkana. Njegova življenjska pot je z mestoma povezana že od osnovnošolskih let.
Voditelj: Edvard Žitnik
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Dokumentarna serija v šestih delih Naših šest celin je geološka in kulturnozgodovinska biografija sveta. Pred približno 200 milijoni let je supercelina Pangea razpadla in celine so začele svojo pot tja, kjer jih na zemljevidu vidimo danes. Vreme, podnebje, morski tokovi in selitve živali odločilno vplivajo na razmere, v katerih živijo ljudje. Kako je narava oblikovala človeške kulture?
6. del:
Južna Amerika se razprostira od južne konice Ognjene zemlje do Karibskega otočja, od južne do severne poloble. Milijone let je bila popolnoma izolirana celina, ločena od svoje severne sestre. Naravni habitati, ki so se oblikovali v preteklosti, še danes zaznamujejo življenja ljudi.
THE SIX CONTINENTS REVEALED / UNSERE KONTINENTE / Nemčija / 2022 / Režija: Friederike Schmidt-Vogt, Sigrun Laste
Z razstavo del Bogdana Borčića, Alberta Mesnerja in Luke Popiča so v romarskem muzeju odprli letošnje globaške kulturne dneve.
Profesorica Katja Sturm Schnabl je prejemnica nagrade Marie Jahoda. Koroška znanstvenica je bila v avstrijskem parlamentu odlikovana za znanstveno odličnost in družbeno odgovornost.
Italijansko-slovenska obmejna regija se predstavlja na dveh razstavah v kulturnem domu štajerskih Slovencev v Potrni.
Alpski klub Obir je vabil na 30. Mednarodno srečanje harmonikarjev. V gostišču Podobnik v Železni Kapli - Beli so ob zvokih harmonik praznovali okrogli jubilej tudi v spomin na pokojnega pobudnika srečanja Rudija Maka.
http://slovenci.orf.at
Ana uradnika prepriča naj po podjetju razširi govorice, da je Jakino zdravstveno stanje slabo in da se bo podjetje rešilo stečaja le, če bo vodenje prevzela ona.
Mariji je jasno zakaj je Niki vsak dan slabo in zakaj zavrača hrano. Razlaga ji, da se bo kmalu vse spremenilo, a Nika ne razume kaj ji želi povedati.
Brane se ga je tako napil, da je noč preživel na policijski postaji, kar seveda ni prav Katji. Čeprav Brane v samogovoru razlaga, da to ni nič takega, je Katja nanj zelo jezna.
Jaka v lokalu spozna človeka, ki mu pove čudne stvari in zatrdi, da mu lahko pomaga ...
Na Digitalni akademiji v Neaplju v pokrajini Kampanija se usposabljajo različni profili študentov. Tudi tistim, ki so študirali kriminalistiko, Digitalna akademija prinaša dodano vrednost. Mladi Italijani iz okolice Neaplja cenijo možnost, da se lahko izobražujejo na Digitalni akademiji, nekatere študij spodbudi, da v Neaplju odprejo svoje podjetje, drugi iščejo izzive v prestolnici Rimu, nekateri pa odidejo po nove izzive tudi v tujino.
V seriji Talenti EU regij obravnavamo demografski problem praznjenja manj razvitih evropskih regij, ki jih visoko izobražena mlada generacija zapušča. Po napovedih Evropske komisije naj bi do leta 2050 manj razvite evropske regije zapustilo 35 milijonov ljudi. To bo seveda vplivalo na neenakomeren ekonomski razvoj in razvojno prihodnost EU. V seriji Talenti EU regij predstavljamo 26 življenjskih zgodb mlade generacije v 11 evropskih državah in njihovih regijah.
Madara Miltoviča je ena izmed zmagovalk latvijskega podjetniškega tekmovanja Laukiem būt. Ustvarjalka usnjenih čevljev je navdih za prve izdelke našla v svojem konjičku, lokostrelstvu, kmalu zatem pa je opustila poklic profesorice in se podala na samostojno podjetniško pot. Latvijo letno zapusti 30.000 mladih ljudi.
V seriji Talenti EU regij obravnavamo demografski problem praznjenja manj razvitih evropskih regij, ki jih visoko izobražena mlada generacija zapušča. Po napovedih Evropske komisije naj bi do leta 2050 manj razvite evropske regije zapustilo 35 milijonov ljudi. To bo seveda vplivalo na neenakomeren ekonomski razvoj in razvojno prihodnost EU. V seriji Talenti EU regij predstavljamo 26 življenjskih zgodb mlade generacije v 11 evropskih državah in njihovih regijah.
Najštevilnejša bitja na planetu so drevesa. Ta trenutek jih raste kar tri bilijone – to je približno 400 dreves na vsakega človeka. Večina teh bitij raste v gozdu, kjer so razvila neverjetne sposobnosti. Lahko se branijo pred sovražniki, komunicirajo med sabo, izmenjujejo hranila, lahko se povežejo v mikorizno mrežo, morda lahko celo mislijo in čutijo.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Pogovarjali smo se z organistom slovite katedrale Notre Dame v Parizu, mojstrom Olivierjem Latryjem, ki s svojimi nastopi po vsem svetu ohranja večstoletno tradicijo mogočne orgelske glasbe in se hkrati odpira proti sodobnim glasbenim rešitvam. Predstavili bomo mehiško pisateljico Guadalupe Nettel, gostjo festivala Literature sveta – Fabula. V literaturi jo zanimajo anomalije in izobčenci, velja pa za enega najprodornejših sodobnih literarnih glasov Latinske Amerike - prebila se je tudi že med finaliste za Bookerjevo nagrado. Festival kompleksnosti je v sklopu EPK v goriškem kulturnem domu odprl vileniški lavreat Miljenko Jergović. Z esejem Kaj je danes nova stvarnost? je avtor z epskim zamahom prečkal epohe in regije ter raznovrstno, večjezično občinstvo popeljal na veliko potovanje skozi čas. Obiskali smo razstavo, ki bo do 4. maja na ogled v Palači Attems v Gorici: Andy Warhol: Beyond Borders ta osvetljuje pot enega največjih predstavnikov poparta.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
V Galeriji mesta Ptuj smo si ogledali skupinsko razstavo Narava osebno, na kateri so prikazani različni umetniški pristopi. V Galeriji Inštituta Jožef Štefan so danes odprli razstavo slikarja Bogdana Borčiča. Udeležili smo se simpozija o filozofu Francetu Vebru. O nemški srednjeveški ljubezenski liriki pa smo se pogovarjali s prevajalko Matejo Gaber.
Navdihujoča življenjska zgodba o Vigdís Finnbogadóttir, rojeni 15. 4. 1930 v Reykjavíku, prvi ženski, ki je bila demokratično izvoljena za predsednico. Serija prikazuje Vigdís od njenih najstniških let do dne, ko je postala predsednica Islandije. Na tem položaju je ostala do leta 1996.
Vigdís je perfekcionistka, ki se upira družbenim normam in želi imeti enake možnosti kot njen brat. Leta 1980 kandidira za predsednico, in sicer v tekmi proti trem moškim protikandidatom. V tistem času je bilo skoraj šokantno, da ženska kandidira za predsednico. A ne le to, bila je tudi mati samohranilka, kar je bilo za številne nepredstavljivo. Pot ni bila lahka, polna negotovosti in dvomov, žalosti, a tudi zmag.
ep 1
V prvem delu spoznamo Vigdis kot odločno gimnazijko v povojni Islandiji. Čeprav se trudi biti omikana in spoštovati takratne družbene norme, prestopa meje in želi imeti enake možnosti kot njen mlajši brat. Medtem ko se njene prijateljice poročajo in si ustvarjajo družine, se ona odpravi na univerzo v Francijo. Ker je razočarana nad študijem, ji na izpitih večkrat spodleti. Med poletnimi počitnicami v tragični nesreči umre njen ljubljeni brat. Kot edini otrok v družini čuti neizmeren pritisk, da mora narediti vse, da bodo starši ponosni nanjo.
VIGDÍS / 2024 / Islandija
Scenarij: Ágústa M. Ólafsdóttir, Björg Magnúsdóttir
Režija: Björn Hlynur Haraldsson, Tinna Hrafnsdóttir
V glavnih vlogah: Nína Dögg Filippusdóttir, Elín Hall, Björn Hlynur Haraldsson
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Neveljaven email naslov