Gluhi in naglušni gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.28 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo Koda gleda na TV SLO 1, spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić. Ministrstvo za infrastrukturo je v javno razpravo poslalo novelo zakona o prevozih v cestnem prometu, ki odpira vrata Uberju v Slovenijo.
Cilj predloga novele zakona o prevozih v cestnem prometu je, tako ministrstvo za infrastrukturo, omogočiti inovativne tehnologije, ki lahko zagotovijo, da si ponudniki delijo sredstva, čas in znanje, uporabniki pa dobijo nove storitve z nižjimi cenami. Predlog uvaja upravljalca javnega potniškega prometa na nacionalni ravni, spreminja pravila na področju taksi služb in odpira vrata digitalnim platformam in sodelovalnemu gospodarstvu. Najpogostejša kritika: predlog zakona je pisan na kožo Uberju. »Že obstoječa ureditev taksi prevozov ni optimalna, nikakor ne. Je zelo podobna uberizaciji v praski. Vendar z dodatno deregulacijo, s puščanjem digitalne platforme na trg, ki se ponaša s tem, da nima nobenih delovnopravnih odnosov s svojimi izvajalci, s svojimi vozniki, prinaša možnost ogromne nelojalne konkurence. Izogne se namreč vsem vstopnim stroškom, ki so jih imele obstoječe taksi službe, za licenco, za registracijo, za taksimeter, za obnavljanje licence in podobno,« meni sociologinja Anita Tolić, ki je v luči bližajočega se prihoda Uberja analizirala delovanje taksijev v Ljubljani.
Enaka pravila za vse
»Ne vemo, kakšen status bodo imeli ti ljudje, bodo zaposleni ali ne. Vse kaže, da ne bodo in v tem primeru bo lahko Uber najel kogarkoli, samo, da ima osebno vozilo, ne glede na to, koliko je staro, ali je tehnično brezhibno. In ne glede na to, ali ima voznik potrdilo o nekaznovanosti,« opozarja taksist Mario Azinović, ki vabi lastnike taksi služb in dispečerje, da skupaj podajo pripombe k predlogu novele zakona. Na ministrstvu odgovarjajo, da so pogoji za vstop digitalnih platform na trg zelo strogi in v skladu s sodbo evropskega sodišča, ki je Uber izenačilo s taksi službami. »Se pravi, da mora izpolnjevati vse pogoje prevoznika, imeti nacionalno licenco za vsa vozila in seveda izpolnjevati vse pogoje. In potem je še ena zahteva, da mora biti celotna storitev speljana preko platforme, se pravi ni več gotovine, sled denarja je zelo jasna. Zahtevami tudi, da bo vse podatke v realnem času prenašal v sistem našega upravljalca potniškega prometa,« pojasni Bojan Žlender z Ministrstva za infrastrukturo.
Cena bo določena vnaprej, potrebe po taksimetrih ne bo
»S potrošniškega vidika je to lahko dobro, ker veš, koliko boš plačal, ampak ker gre pri tej zadevi za ponudbo – povpraševanje, je že v naprej jasno, da v nekih vrhuncih, ob koncetrih, praznikih in tako dalje, so lahko te cene tudi trikrat višje. Zato ni nujno, da bo potrošnik s tem pridobil,« opozarja Saška Kiara Kumer z Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Azinović pa meni, da je ukinitev taksimetrov za večino taksistov nesprejemljiva: »Taksimeter je merilni sistem, ki je overjen na Uradu za meroslovje, je plombiran, cena je ustrezna, enkrat na leto imamo preglede taksimetrov, tako da to potniku zagotavlja, da bo res plačal tisto ceno, ki je navedena na ceniku.« Že zdaj je samo v Ljubljani kar okoli 1000 taksistov, cene taksi prevozov pa nizke. Da bi preživeli so vozniki prisiljeni delati precej več, kot le osem ur na dan. Na sindikatu pa opozarjajo tusi na varnostni vidik: »Ni isto, če potrošnika vozi spočit, svež delavec ali pa ga vozi nekdo, ki mora voziti 10 do15 ur, ker kontrole delovnega časa pač ni,« še meni Kumerjeva. Ob še slabši regulaciji področja – novela zakona predvideva, da bodo po novem področje nadzorovali mestni redarji in ne več inšpektorji za cestni promet, se nam na področju prevozov obeta divji zahod, še dodajajo v sindikatih.
Uber po svetu
V začetku leta 2017 so Uberjevi vozniki na Hrvaškem v samo treh tednih prijavili več kot 40 primerov fizičnega in verbalnega nasilja. Podjetje je za 24-urno varnost voznikov zaposlilo celo varnostnike. Upravno sodišče v Rimu je 7. aprila lani zaradi zahtev sindikatov izdalo odlok, da mora Uber v 10 dneh ustaviti delovanje po vsej državi, Uber je po sodni poti svoj prav iskal tudi v Brnu na Češkem. Da si na zelo različne načine predstavljajo prevažanje voznikov po velikih mestih, so taksisti s protesti proti Uberju pokazali tudi v Franciji, Romuniji, Španiji in Nemčiji, kjer je sicer deželno sodišče v Frankfurtu že pred dobrimi tremi leti odpravilo prepoved delovanja tega podjetja. Aprila lani se je Uber po treh letih umaknil z Danske, kjer so imeli že dva tisoč prevoznikov in 300 tisoč uporabnikov, a je država od voznikov zahtevala uporabo taksimetra. Londonska prometna agencija je nedavno sprejela odločitev, da podjetju Uber ne podaljša licence za obratovanje, ki mu je potekla 30. septembra lani. Razlog: pomanjkanje družbene odgovornosti za številne probleme, ki lahko vplivajo na javno varnost. Najbolj problematična naj bi bila Uberjeva politika preverjanja voznikov, preden ti nastopijo delo, saj so številni povzročili kazniva dejanja. V Evropi so Uber prepovedali na Madžarskem. V Bolgarijo se bo podjetje lahko vrnilo ko in če bo izpolnilo minimalne pravne zahteve in se registriralo kot taksi služba. Sodišče v Izraelu je konec lanskega leta presodilo, da Uberjevi vozniki nimajo primernega zavarovanja, tako da je podjetje prenehalo ponujati prevozne storitve v Tel Avivu. V Austinu v ameriški zvezni državi Teksas je Uber ustavil delovanje potem, ko so oblasti zahtevale, da mora podjetje od vseh šoferjev pobrati prstne odtise in preveriti njihovo preteklost. Uber je odšel tudi z Aljaske, ker je država zahtevala registracijo vseh voznikov kot taksistov.
Več v oddaji Koda
Oddajo Koda boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali tudi danes, 13. februarja ob 17.28 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.
Vesna Pfeiffer
