»Gluhoslepi potrebujejo pomoč države, ki ne bo mačehovska, ampak jim bo z ustrezno zakonodajno ureditvijo omogočila polno življenje,« je na odprtju prve evropske konference gluhoslepih v Sloveniji dejal predsednik DZ Milan Brglez in obljubil: »Storil bom vse, kar je v moji moči, da počasno zakonodajno kolesje zaženemo v pravo smer.«
Predsednik DZ Milan Brglez je v nagovoru spomnil na slepo in gluho ameriško pisateljico in politično aktivistko Helen Keller, ki je premagala svojo drugačnost in posvetila svoje življenje drugim. Svoje poslanstvo je lahko uresničevala s pomočjo učiteljice Anne Sullivan, ki je razvila posebno tehniko komuniciranja med njima in postala neke vrste komunikacijski most z okolico. »Kot je Helen Keller potrebovala pomoč učiteljice, ki ji je odprla vrata v svet učenosti in dragocenih medčloveških stikov, tako gluhoslepi v Sloveniji potrebujejo zavzetost in pomoč države,« je dejal Brglez in dodal, da mora država pomagati z ustreznimi ukrepi in pravno ureditvijo.
»Kakšno je šele življenje v temi in tišini?«
Ob svetovnem dnevu bele palice, 15. oktobru, je Brglez obiskal knjižnico za slepe in slabovidne in se spoznal s težavami, ki jih imajo slepi in slabovidni in ki si jih drugi sploh ne morejo predstavljati. »Kakšno je šele življenje v temi in tišini?« se je vprašal Brglez in sklenil svoj nagovor z besedami Helen Keller: »Še noben pesimist ni odkril skrivnosti zvezd, odplul na otok, ki ni vrisan na zemljevidu, ali odprl novih razsežnosti človeškemu duhu.« Gluhoslepih oseb je v Sloveniji 400; med njimi so popolnoma gluhi in popolnoma slepi, ki jih je odstotek med vsemi gluhoslepimi, so gluhi in slabovidni, slepi in naglušni, naglušni in slabovidni pa tudi ljudje z usherjevim sindromom (tunelskim vidom) ter sindromom charge, pri katerem je prizadetih več čutil.
V Evropi je gluhoslepota priznana kot edinstvena invalidnost
Gluhoslepi v Sloveniji so diskriminirani in brez pravic, pravi predsednik društva Dlan Anton Polutnik. »V Evropi je gluhoslepota priznana kot edinstvena invalidnost, zato imajo tudi zanje izključno pripravljene programe. Pred leti, ko še ni bilo društva, so gluhoslepi pri nas živeli zelo težko življenje, dogajali so se tudi samomori. Odkar imamo društvo, se je to uredilo in samomorov ni več,« je poudaril Plahutnik in dodal, da je treba društvu zagotoviti več podpore. Kot je še opozoril, je gluhoslepim treba zagotoviti individualno in strokovno delo. A v društvu si glede na razpoložljiva sredstva lahko privoščijo le štiri osebne asistente, enega administratorja ter sekretarko, ki je obenem tudi strokovna prevajalka za gluhoslepoto. Simona Gerenčer Pegan je namreč edina takšna strokovnjakinja pri nas.
Gluhota in slepota nista enaki gluhoslepoti
Na prvi evropski konferenci gluhoslepih v Sloveniji, ki jo je organiziralo Društvo gluhoslepih Slovenije Dlan v sodelovanju z Evropsko zvezo gluhoslepih (European Deafblind Union – EdbU), so predstavili različne ureditve gluhoslepote v drugih državah, zlasti v Evropi. Kot še opozarjajo v društvu Dlan, v Sloveniji razumevanje gluhoslepote še vedno temelji na tem, da sta gluhota in slepota enaka gluhoslepoti. Vendar to ne drži, saj gre za enotni hendikep, pojasnjujejo. Gluhoslepi poleg pomoči pri sporazumevanju v nasprotju z gluhimi potrebujejo tudi pomoč pri gibanju oziroma pomoč, prilagojeno posamezniku. Te osebe potrebujejo usposobljene in kvalificirane prevajalce, ki uporabljajo številne načine sporazumevanja, še poudarjajo v društvu. Dejstvo je, da so nekateri načini sporazumevanja z gluhoslepimi zelo lahko priučljivi in se jih lahko nauči vsak. A kaj, ko o gluhoslepoti ve zelo malo celo strokovna javnost, kaj šele drugi. x
V. P./STA
