Danes obeležujemo dan duševnega zdravja, ki letos poteka pod geslom Duševno zdravje na delovnem mestu. Skrb za dobro duševno zdravje in počutje zaposlenih je odgovornost tako družbe kot delodajalcev, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in dodajajo, da je pomembna tudi skrb in odgovornost posameznika.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so ob letošnji obeležitvi dneva duševnega zdravja pripravili dve brošuri: o strategijah za krepitev duševnega zdravja na delovnem mestu in prvi psihološki pomoči sodelavcu, ki ima težave v duševnem zdravju. Delo je namreč poleg osebnostnih dejavnikov in socialnega okolja eno izmed pomembnih področij vsakega posameznika, saj se skozi delo razvijamo in uresničujemo svoje potenciale, poleg tega pa na delovnem mestu preživimo velik del svojega življenja. Delovno mesto pa ima lahko tudi negativen vpliv na počutje posameznika. Predvsem, če delavec nima nadzora nad delovno obremenitvijo in ni vključen v sprejemanje odločitev, če gre za slabe delovne pogoje, kot so hrup, svetloba, temperatura, slab zrak, negotovo zaposlitev, nasprotujoče si zahteve in konfliktnost vlog na delovnem mestu, slabe odnose med zaposlenimi, pomanjkanje podpore sodelavcev in nadrejenih, opozarjajo na NIJZ.
Najpogostejši razlog za stresso obremenitve na delovnem mestu
Približno eden od petih ljudi na delovnem mestu občuti duševne težave. Ocene kažejo, da je več kot štiri petine posameznikov z resnimi duševnimi motnjami nezaposlenih in da jih približno dve tretjini želi delati. »Podatki iz zadnje raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog iz leta 2016 kažejo, da se približno pet odstotkov odraslih med 25. in 64. letom starosti vsak dan počuti pod stresom, dobra petina, torej 21 odstotkov pa jih stres čuti pogosto. Kot najpogostejši razlog za stres vprašani navajajo obremenitve na delovnem mestu, probleme v družini, slabe materialne pogoje, slabe odnose med sodelavci, hrupno okolje in osamljenost,« je pojasnila dr. Helena Jeriček Klanšček z NIJZ. Dobra četrtina odraslih prebivalcev pogosto doživlja stres in ima težave z njegovim obvladovanjem. V zadnjem mesecu je imela slaba četrtina vprašanih težave z depresivnim počutjem, v zadnjem letu pa je 7 odstotkov vprašanim zdravnik postavil diagnozo depresije. V zadnjem tednu je pet odstotkov vprašanih uživalo antidepresive.
Vse več zaposlenih v stresu zaradi obremenitev
V letu 2016 je bil višji delež zaposlenih, ki doživljajo stres zaradi obremenitev na delovnem mestu in slabih odnosov s sodelavci, v primerjavi z letom 2012 pa je bilo doživljanje vsakodnevnega in pogostega stresa približno enako, pravijo na NIJZ. Ženske pogosteje obiskujejo zdravnika zaradi duševnih težav kot moški, medtem kot je hospitalizacij več pri moških kot pri ženskah. Najpogostejši razlogi za obiske zdravstvenega sistema so stresne motnje, anksiozne motnje in depresija, kar so tudi najpogostejše duševne motnje v razvitem svetu. Število primerov, ki imajo zaključen bolniški stalež z dela zaradi duševnih bolezni je bilo leta 2016 malo več kot 18 tisoč, teh je skoraj še enkrat več pri ženskah kot pri moških.
Čim prej poiskati pomoč
»Odgovornost družbe in delodajalcev je, da zagotavljajo takšne pogoje dela, ki bodo pomagali zaposlenim krepiti njihovo duševno zdravje in jim omogočiti izobraževanja o tem, kako varovati in ohranjati duševno zdravje in preprečevati duševne težave in bolezni«, je povedala dr. Helena Jeriček Klanšček z NIJZ in dodala: »Poleg tega je treba spodbuditi tiste, ki že imajo težave v duševnem zdravju, da čim prej poiščejo pomoč in jim po okrevanju pomagati pri postopnem vključevanju nazaj v delovni proces.« Prepoznati težave v duševnem zdravju ni vedno lahko, saj jih lahko oseba, ki ima težave, zanika ali dlje časa prikriva, včasih celo tako dobro, da jih ne prepoznajo niti bližnji. »Če opazimo pri sodelavcu znake in simptome težav v duševnem zdravju, denimo da je pri delu postal utrujen, da nalog ne dokonča, da je pozabljiv, da dela napake, da je neodločen, razdražljiv, da nima dovolj interesa za delo in druženje s sodelavci oziroma ga je izgubil in podobo, potem lahko pristopimo k njemu in izrazimo skrb za njegovo počutje,« svetuje Maja Bajt z NIJZ. V pomoč, kako to storiti, je lahko tudi brošura Kako pomagati sodelavcu s težavami v duševnem zdravju, ki so jo pripravili na NIJZ in je dosegljiva na njihovi spletni strani.
Kako lahko delavec ali zaposleni skrbi za duševno zdravje?
- Prepoznavamo stres in se z njim spoprijemamo na telesni, miselni, čustveni in vedenjski ravni.
- Rešujemo težave, na katere lahko vplivamo in sprejemanje vzrokov stresa, na katere ne moremo vplivati.
- Spremenimo pogled na stresno situacijo ali umik iz okolja, kadar rešitev ni mogoča.
- Sebe ne vrednotimo le na podlagi zunanjih potrditev.
- Vsak dan si sproti naredimo načrt dela in postavimo prioritete.
- Med delom si privoščimo kratke odmore, v katerih naredimo par vaj ali sprostitvenih tehnik (hitro dihanje, trebušno dihanje, vizualizacija itd).
- Uporabimo čuječ pristop - zavedamo se svojega doživljanja, telesa in dihanja in ga opazujemo.
- Naučimo se pohvaliti sami sebe in se nagraditi za dosežke ter cenimo svoje delo.
- Redno in zdravo se prehranjujemo, pijemo dovolj vode, vsako uro se za par minut razgibamo, enkrat na dan pa vsaj za pol ure tako, da se zadihamo, skrbimo za dovolj spanja in prostega časa.
- Če si sami ne znamo pomagati poiščemo pomoč pri zdravniku, psihologu, psihoterapevtu ali drugi osebi, ki ji zaupamo.
Kaj lahko naredi delodajalec za dobro duševno zdravje na delovnem mestu?
- Pripravi načrt promocije zdravja na delovnem mestu, ki vključuje tudi promocijo duševnega zdravja.
- Vključi promocijo pozitivnega duševnega zdravja v izjavo o poslanstvu podjetja.
- Usposoblja vodstveni kader za prepoznavanje znakov stresa pri zaposlenih in zagotavlja optimalne rešitve za zmanjševanje stresa med zaposlenimi.
- Spodbuja zaposlene, da spregovorijo o svojih skrbeh in težavah, povezanih z duševnih zdravjem.
- Z anonimnimi anketami ugotavlja skrbi, težave in potrebe zaposlenih na delovnem mestu.
- Usposablja zaposlene z učinkovitimi načini spoprijemanja s stresom.
- Spodbuja zaposlene, da v primeru težav v duševnem zdravju čimprej poiščejo pomoč in podporo.
- Vzpostavi spletno mesto, kjer se zaposleni lahko seznanijo z vsemi ukrepi in programi, ki se izvajajo v organizaciji ali širše za krepitev duševnega zdravja zaposlenih.
- Z razbremenitvami pri delu omogoča postopno in čim lažjo vrnitev na delovno mesto za zaposlene, ki so bili z dela odsotni zaradi težav v duševnem zdravju.
V.P.
