Gluhi in naglušni gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.28 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo Koda gleda na TV SLO 1, spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić. Danes bodo ustvarjalci Kode med drugim govorili otem, kakšno pravno zmedo lahko naredijo ministrstva, če iste zakone enkrat razlagajo na en način, drugič drugače.
Dvaindvajset staršev slepih in slabovidnih otrok toži državo za 320 tisoč evrov, ker jim več let, poleg dodatka za pomoč in postrežbo, ni izplačevala dodatka za nego otroka. Ker naj bi se ta dva dodatka izključevala, so se morali do sredine 2015 po navodilu ministrstva za delo namreč enemu dodatku odpovedati. Interpretacija zakona se je nato spremenila, državni sekretar Peter Pogačar pa je staršem takrat obljubil, da bo ministrstvo preučilo, kako je zadeve možno pravno urediti za nazaj. A do danes se ni zgodilo nič, pravijo starši. Težava ni samo slepota, moja hči ima tudi druge težave, razlaga ena od mam, ki tožijo državo. »Nujno potrebujemo redne vadbe plavanja in en trening z enim trenerjem, se pravi ena na ena, kar stane 25 evrov na eno šolsko uro. Vadba je dvakrat na teden, kar je osem krat na mesece. Če pomnožimo s ceno, potem vemo pri čem smo. Da ne govorimo o vseh drugih terapijah, pa o vožnjah,« pove Romana Bošnik, mama slepega otroka. Oba dodatka - za nego otroka in za pomoč in postrežbo - družini zato še kako prav prideta. Od leta 2015 so znova upravičeni do obeh dodatkov, nekaj let pa so morali med njima izbirati. Še več, ker je vsak center za socialno delo zakon tolmačil po svoje, so morali nekateri starši enega od dodatkov celo vračati. »Še danes nikomur ni jasno, zakaj je sploh do tega prišlo. Zakaj so nas takrat tako množično opozarjali, da je treba en dodatek ukiniti. Saj se po zakonu ti dve pravici ne izključujeta. Iz ZPIZ-a dobi otrok dodatek za pomoč in postrežbo, iz Centra za socialno delo pa dobi starš dodatek za nego otroka. To sta dve pravici, različni pravici,« še pojasni Bošnikova, ki zdaj na sodišču zahteva finančno povračilo za sedem let, ko ji enega od dodatkov niso izplačevali.
Dolga in draga sodna pot
»Postopek traja, obravnave so iz obravnave na obravnavo preložene tik pred zdajci. Zelo zanimivo, da je pri vseh mamah enako. Moj primer je celo takšen, da je bila prva tožba vložena v Slovenj Gradcu, ker smo takrat živeli tam. Potem so jo premaknili v Ljubljano, nato v Mursko Soboto, zdaj pa sem zvedela, da smo spet v Ljubljani. In obravnave v našem primeru ni bilo še nobene,« opiše svojo izkušnjo Romana Bošnik. Pred kratkim je sicer delovno in socialno sodišče v treh drugih zadevah tožbe zavrnilo, sodbe seveda še niso pravnomočne. Na vprašanje, zakaj ministrstvo kljub obljubam, ni poiskalo pravne rešitve za nazaj, Andrej Del Fabro odgovarja: »Nimamo podlage, da bi naredili to izplačilo. Ministrstvo in tudi Centri za socialno delo ocenjujemo, da elementov odškodninske odgovornosti ni. Temu pritrjuje tudi sodišče, saj ni ugotovilo protipravnega ravnanja ne enega ne drugega.« Dodajmo, da ne gre za to, da družinam dodatek ne bi pripadal, ampak gre za postopkovne napake. Ker se starši niso pritožili na odločbo ministrstva oziroma centra za socialno delo, po kateri jim pripada samo en dodatek, zdaj tudi tožiti ne morejo, oziroma bodo njihove tožbe najverjetneje zavrnjene. Odgovore na številna vprašanja, ki se porajajo ob tem, bodo iskali v današnji oddaji Koda.
Koliko časa bodo samozaposleni brez pravice do bolniške, če zbolijo?
Še o eni, nič manj vroči temi, ki bo zanimala predvsem več deset tisoč samozaposlenih v Sloveniji, bodo govorili v današnji Kodi. Pred kratkim je Levica vložila novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katero bi lahko tudi samozaposleni v Sloveniji, ki trenutno delo večinoma opravljajo kljub morebitni bolezni, lahko uveljavljali denarno nadomestilo za bolniško odsotnost bistveno prej, kot to lahko storijo zdaj. Trenutno so samozaposleni do denarnega nadomestila zaradi bolezni upravičeni šele 31. delovni dan, zaradi česar so po mnenju poslancev Levice v bistveno slabšem položaju od drugih zavarovancev, čeprav ves čas plačujejo prispevke za socialno varnost. »Predlagamo, da se po četrtem dnevu bolniške začne izplačevanje bolniškega nadomestila iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje za prekarne delavce,« pojasni poslanec Miha Kordiš. Glasbenica Vesna Zornik, ki v 16. letih, odkar ima status samozaposlene v kulturi, še ni bila na bolniškem dopustu, pove: »Zgodilo se mi je, da sem bila šest tednov v bolnici, ker so bili vmes prazniki, je naneslo, da je prišel samo en dan bolniške, ki pa ga seveda nisem vzela, ker bi bilo več papirologije.«
Samozaposleni delajo tudi, ko zbolijo
»Če si samo zaposlen, tvoj prihodek pa je odvisen od tega, koliko narediš, pa si bolan, potem ti ljudje delajo bolni. Če delajo bolni, pozneje še bolj zbolijo, postanejo invalidi, na kar smo mi tudi vseskozi opozarjali,« pojasni Srečko Meh z Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Po navedbah Levice sicer samozaposleni vplačajo 112 milijonov evrov zdravstvenih prispevkov, a imajo v primerjavi z zaposlenimi pri delodajalcih v primeru bolezni bistveno manj pravic. »Ne zgodi se nič, plačati moraš prispevke, tako kot, da si delal, imaš izpad dohodka, bolniškega nadomestila pa ni,« še pove Zornikova. S predlagano novelo zakona, po kateri bi torej samozaposleni iz zdravstvene blagajne prejeli nadomestilo že četrti dan bolezni, pa predlagatelji želijo še dlje: radi bi namreč končali prakso prekarnih oblik zaposlitev. »V kolikor se izkaže, da je tak samozaposlen, v prikritem delovnem razmerju, bi v prepreko zlorab in poglabljanja prekarnosti te stroške moral kriti delodajalec,« pojasni Kordiš. O vplivu prekarnosti na zdravje v Sloveniji sicer vemo malo, dejstvo pa je, da se z nižanjem socialne varnosti in delovnih pravic ter krepitvijo izključenosti in negotovih delovnih pogojev povečujejo dejavniki tveganja za zdravje prekarnih delavcev.
Več v Kodi
Oddajo Koda boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali tudi danes, 10. oktobra ob 17.28 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.
V. P.
