14. novembra leta 2002 je slovenska gluha skupnost po desetletjih prizadevanj dočakala uveljavitev Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika (ZUSZJ), ki je 'kretnjo' prvič priznal kot uradni jezik in znakovni jezik pravno izenačil z večinskim, slovenskim jezikom. Gluha oseba ima po tem zakonu pravico uporabljati znakovni jezik v postopkih pred državnimi organi, organi lokalne samouprave, izvajalci javnih pooblastil oziroma izvajalci javne službe. Od leta 2014 je 14. November Dan slovenskega znakovnega jezika. Letos bo ta dan obeležen z vpisom slovenskega znakovnega jezika v Register nesnovne kulturne dediščine.
Slovenski znakovni jezik je materni jezik gluhih. Temelji na uporabi rok, mimike obraza, oči in ustnic ter gibanju telesa in je za gluhe jezik sporazumevanja. V Sloveniji je okoli 1200 gluhih oseb ter okoli 60 gluhoslepih oseb, ki za medsebojno sporazumevanje uporabljajo slovenski znakovni.
Namen dneva slovenskega znakovnega jezika je opozoriti širšo javnost na specifične potrebe gluhih, gluhoslepih in naglušnih oseb, ki za sporazumevanje uporabljajo slovenski znakovni jezik, ter spodbuditi nadaljnji razvoj in uporabo slovenskega znakovnega jezika v vsakdanjem življenju.
Jeziki so neprecenljiv del kulturne dediščine. Po podatkih UNESCA na svetu obstaja več kot 6900 jezikov, med katere spadajo tudi znakovni jeziki. Pot do priznanja enakovrednosti znakovnih jezikov z govorjenimi jeziki je bila dolga in v marsičem še ni končana.
Pot do priznanja znakovnega jezika
V Sloveniji je bila prva šola za gluhe ustanovljena leta 1840 v Gorici. V njej so poleg oralne metode poučevanja uporabljali tudi znakovni jezik. Na kongresu leta 1880 v Milanu pa je bil sprejet sklep, da je treba gluhe poučevati zgolj z oralno metodo, kar je znakovni jezik potisnilo v ozadje. Kljub prepovedi so gluhi v svojih skupnosti uporabljali kretanje. Vpliv milanskega kongresa je v Evropi trajal vse do osemdesetih let 20. stoletja, ko so v izobraževanju ponovno začeli bolj sistematično vpeljevati znakovni jezik.
V društvih za gluhe v Sloveniji so ves čas uporabljali slovenski znakovni jezik. Leta 1931 je bila ustanovljena prva organizacija gluhih pri nas, prve seminarje za slovenski znakovni jezik pa je ZDGNS začela izvajati leta 1979. Leta 1985 je ZDGNS pripravila Pravilnik o delovanju tolmačev, predvajati pa je začela tudi video časopis, kar je bil za tiste čase velik tehnološki podvig. Leta 1986 so bili na posvetu o totalni komunikaciji, ki so se ga udeležili tudi mednarodni strokovnjaki, sprejeti sklepi, naj se znakovni jezik sprejme enakopravno z glasovnim jezikom. Prizadevanja ZDGNS so po dolgih pogovorih in pogajanjih z državo obrodila sadove s sprejetjem Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika leta 2002.
Znakovni jezik tudi na TV Slovenija
Potrebe gluhih gledalcev je leta 1981 prepoznala tudi nacionalna televizija in prvikrat je bila predvajana oddaja Prisluhnimo tišini. Oddaja je nekaj let nastajala v Regionalnem centru Koper-Capodistria, nato pa se je iz koprskega preselila v ljubljanski studio, kjer nastaja še danes in jo lahko spremljate vsako drugo in četrto nedeljo v mesecu na 1. programu TV Slovenija. Na TV Slovenija pa tolmačijo tudi številne druge oddaje: dnevno informativne oddaje ter tudi Turbulenco, Kodo, državne proslave in posebne oddaje ob pomembnih dogodkih v državi.
Napori ZDGNS za uveljavitev in razvoj slovenskega znakovnega jezika
ZDGNS od leta 1979 sistematično deluje na področju razvoja in uveljavitve slovenskega znakovnega jezika. Kljub sprejetemu zakonu država namreč ne zagotavlja sistemskega vira za razvoj slovenskega znakovnega jezika. Slovenski znakovni jezik je treba načrtno raziskovati in standardizirati, saj je to temeljnega pomena pri prenosu znanja v znakovnem jeziku.
Rezultat teh prizadevanj so izdani priročniki, učbeniki za učenje slovenskega znakovnega jezika in e-slovar. S pomočjo optičnega brskalnika QR-kod, ki je nameščen na mobilni aplikaciji Slovar SZJ, si lahko uporabnik ogleda videoposnetke v SZJ. Uporabnik poskenira QR kodo, ki je vključena v tiskani medij, nato pa se mu predvaja videoposnetek tolmača v znakovnem jeziku. Novost na mobilni aplikaciji Slovar SZJ je prepoznavanje govora. Uporabnik lahko s pomočjo govora poišče besedo ali besedno zvezo. S tem je omogočena lažja komunikacija z gluhimi osebami.
Knjige v slovenskem znakovnem jeziku
V okviru projekta Prilagajanje in izdajanje knjig v slovenskem znakovnem jeziku, ki ga s pomočjo Ministrstva za kulturo izvaja ZDGNS, je ob tej priložnosti bila pripravljena knjiga Žiga špaget je za punce magnet. Knjiga je prilagojena gluhim, naglušnim in gluhoslepim ter tudi slepim in slabovidnim. Namenjena je tudi otrokom z motnjami v duševnem razvoju, ne tako veščim bralcem in otrokom, ki še ne znajo dobro slovensko. Izvirno besedilo in ilustracije dopolnjujejo risbe kretenj, besedilo v večji velikosti, videoposnetek s pripovedovalcem vsebine v SZJ v obliki QR kode za osebe z okvaro sluha, brajica za osebe z okvaro vida in modro besedilo na dnu stani, ki je napisano v lažje berljivi tehniki za osebe v duševnem razvoju.
Znakovni jezik je treba prepoznati kot samostojni jezik
S Centrom za razvoj slovenskega znakovnega jezika si na ZDGNS želijo zagotoviti, da se slovenski znakovni jezik prepozna kot samostojen jezik, ki mora imeti enakovredno mesto med drugimi jeziki in mu mora biti enakovredno omogočen tudi razvoj. Želimo si, da bi bilo zagotovljeno; da se razvijajo nove kretnje, slovar in slovnica slovenskega znakovnega jezika in gradiva, ki pomagajo pri učenju in poučevanju kot didaktični pripomoček.
Poziv ZDGNS ob Dnevu slovenskega znakovnega jezika
ZDGNS je v torek, 14. novembra, v prostorih Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani organizirala prireditev, na kateri so slavnostno obeležili vpis slovenskega znakovnega jezika v Register nesnovne kulturne dediščine.
Javnost, stroko ter odločevalce so pozvali, da naredijo vse potrebno za financiranje države, razvoja slovenskega znakovnega jezika.
Marjan Veršič, predsednik ZDGNS je poudaril, da je bilo v Sloveniji za prepoznavanje slovenskega znakovnega jezika storjenega že veliko, da pa mora biti ta skrb sistemska s strani države ter da je treba poskrbeti tudi za nadaljnji razvoj slovenskega znakovnega jezika.
Tudi Anton Petrič je poudaril pomen slovenskega znakovnega jezika kot temeljnega sredstva za sporazumevanje med gluhimi osebami ter opozoril na dejstvo, da je slovenski znakovni jezik na UNESCO-vem seznamu jezikov, ki jim grozi izumrtje, saj se število njegovih uporabnikov zmanjšuje.
Minister za kulturo RS Anton Peršak je ob koncu prireditve ob Dnevu slovenskega znakovnega jezika povezal izražene misli v sporočilo, da je gotovo s strani države bilo za ohranjanje slovenskega znakovnega jezika storjenega že veliko, veliko pa bo tudi treba še narediti na področju ohranjanja in razvoja tega specifičnega sredstva za komuniciranje. Kajti jezik ni zgolj sredstvo za medsebojno sporazumevanje, jezik je tudi tvornik identitete ter povezovalno sredstvo. Preko jezika se prenaša identiteta in tudi kultura.
Na Dnevu slovenskega znakovnega jezika je bila predstavljena tudi knjiga Žiga špaget je za punce magnet, zaigrali pa so tudi kratko dramsko igrico, narejeno po knjigi Katarine Picelj Zmajček in morska deklica, prirejeni v slovenski znakovni jezik.
Veronika Rot
