Ministrstvo za zdravje in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) sta z željo po večji dostopnosti psihosocialne pomoči ljudem, ki so jih prizadele poplave, vzpostavila sedem mobilnih timov strokovnjakov, ki prizadetim pomagajo spoprijemati se s travmatičnimi izkušnjami. Med prizadetimi v poplavah so tudi invalidi, ki nemalokrat stisko doživljajo drugače kot ostali. "Ta skupina nedvomno, tako kažejo tudi mednarodna strokovna priporočila, potrebuje posebno pozornost. Pomembno je, da pomoč ne gre vsepovprek vsem, saj si večina ljudi lahko pomaga sama, ti potrebujejo bolj humanitarno in praktično pomoč. So pa skupine, ki potrebujejo posebno pomoč, in med njimi so tudi ljudje, ki so telesno ali pa drugače ovirani. Nanje močno vpliva dejstvo, da sami ne morejo pomagati. Najtežje je tistim, ki ne morejo prispevati k sanaciji škode, okoli sebe pa vidijo, da je veliko trpljenja, skrbi in stisk," je opozorila dr. Vesna Švab z NIJZ.
Ljudje ne potrebujejo specializiranih oblik pomoči
Dr. Vesna Švab je prepričana, da gibalno ali kako drugače ovirani ljudje (slepi, gluhi, bolni in starejši) potrebujejo podoben pogovor kot vsi ostali. "Je pa treba opozoriti, da se v takih primerih ne sme posegati v skupnost s preveč specializiranimi oblikami pomoči. Ne potrebujemo diagnostike, nekih 'high-tech' psihoterapevtskih ukrepov. Potrebujemo ljudi, ki bodo znali sočustvovati, ki bodo znali prisluhniti in podpreti ljudi v njihovem vsakdanjem življenju, ki bodo imeli sposobnost identificirati se z njimi in razumeti njihove stiske," meni psihiatrinja. "Se pa vedno znova izkaže, da ljudje, ki so že prej doživeli neke poškodbe, travme, ki so zaradi bolezni bili že kdaj prej diskriminirani ali pa imajo manj možnosti v življenju, lahko najbolj pomagajo drugim s svojimi izkušnjami," je povedala Švabova. Gre za osebe, ki dobro vedo, kako se soočiti z izgubo in kako premostiti najtežje trenutke, zato so ravno ranljive skupine ljudi po mnenju Švabove lahko prava zakladnica pomoči v težkih obdobjih. "V času covida se je izkazalo, da je tisto, kar je najbolj delovalo, medvrstniška pomoč. Ljudje z izkušnjo prizadetosti, ljudje z izkušnjo slabega duševnega zdravja so pomagali tistim, ki so ravno vstopali v to izkušnjo in je to obojim veliko pomenilo. Drug drugega so varovali pred posledicami osamljenosti in strahu in zdaj je situacija podobna," je poudarila. Meni, da lahko najbolj pomagajo prav tisti, ki imajo izkušnje s težkimi situacijami, ki so že videli trpljenje.
Kaj pa komunikacija z gluhimi?
Med žrtvami izgub zaradi poplav so tudi gluhe osebe, ki za sporazumevanje uporabljajo slovenski znakovni jezik, zato je na mestu vprašanje, ali so pri oblikovanju mobilnih timov na terenu pomislili tudi nanje. "Izjemno pomembno vprašanje, a mislim, da nanje nismo pomislil. Vsem skupinam, ki so prikrajšane, je treba omogočiti dostop do pomoči, če jo bodo potrebovali. Vprašanje je, koliko je bodo potrebovali, a morajo imeti enakopravno možnost dostopanja do pomoči," je še povedala Švabova. S tem se strinja tudi tolmačka slovenskega znakovnega jezika in psihosocialna svetovalka Natalija Spark, ki je po svojem vedenju v tem trenutku edina v Sloveniji, ki ima znanje z obeh področij. "Ko se zgodi takšna huda nesreča, so gluhi ljudje zmedeni, gledajo, kaj delajo drugi ter jim sledijo. Potem pa nekoga pocukajo za rokav, ker hočejo izvedeti, kaj se dogaja, a težava je, da so tudi drugi panični in se zgodi, da jih vlečejo za roko. To ni v redu. Potrebno se je ustaviti in gluhi osebi v dveh stavkih povedati, kaj se dogaja in ga šele nato potem odvleči stran," je pojasnila Sparkova.
Pri nudenju psihosocialne pomoči pa meni, da je lahko tolmač včasih tudi ovira pri izražanju čustev, saj "je veliko vprašanje, ali se bo gluha oseba pripravljena odpreti. Vseeno gre za tretjo osebo in v večini primerov je veliko lažje, če lahko povedo tisto, kar jih muči brez posrednika – neposredno nekomu, ki jih razume," je opozorila Sparkova, ki jo čudi, da je ni nihče kontaktiral, saj bi se, kot je zagotovila, nemudoma odzvala. Tudi tolmačev iz najbolj prizadetih območij po neuradnih podatkih ni nihče poklical na pomoč.
V timih za psihosocialno pomoč prizadetim v poplavah ni tolmačev
Z Ministrstva za zdravje so nam na vprašanje, ali so pri nudenju psihosocialne pomoči prizadetim v poplavah, zagotovili tudi tolmača za gluhe odgovorili z navodili o tem, kako naj gluhe osebe postopajo v primeru izgube vavčerjev za tolmača. "Gluha oseba, ki je v poplavah izgubila vavčerje in/ali izkaznico, s katero lahko uveljavlja pravice kot gluha oseba, mora na centru za socialno delo podati izjavo, kolikšno število vavčerjev je bilo uničenih. Prav tako poda izjavo, če ji je bila uničena izkaznica. Izjavo lahko poda na katerem koli centru za socialno delo, ta pa zadevo odstopi krajevno pristojnemu centru." Glede oseb, ki so jim bile priznane pravice do tehničnih pripomočkov z liste tehničnih pripomočkov in jim je bil le ta uničen zaradi poplav, lahko na katerikoli upravni enoti podajo izjavo, da jim je bil tehnični pripomoček z liste tehničnih pripomočkov zaradi višje sile – poplave, uničen in da uveljavljajo nov tehnični pripomoček. "Izjavi/vlogi morajo predložiti dokazilo, da so v poplavah utrpeli škodo. Kot dokazilo šteje fotografija poškodovane nepremičnine, kjer oseba dejansko biva, dodatno lahko tudi fotografija uničenega tehničnega pripomočka, ki ga ponovno uveljavlja," so zapisali na ministrstvu. "Šteje se, da zaradi višje sile – poplav tehnične pripomočke osebe lahko uveljavljajo tudi, če še ni pretekla v Pravilniku o tehničnih pripomočkih predpisana doba trajanja uničenega tehničnega pripomočka," so še pojasnili z Ministrstva za zdravje. Iz njihovega odgovora gre torej sklepati, da v timih za psihosocialno pomoč tolmačev ni. Je pa Ministrstvo po našem poizvedovanju objavilo informacije za gluhe in naglušne osebe, ki so utrpele škodo zaradi poplav. Dostopne so na tej spletni strani.
Kako do pomoči?
Na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS) so se z NIJZ in Civilno zaščito dogovorili, naj jih v primeru, da bi psihosocialno pomoč potrebovale osebe z izgubo sluha prizadete v poplavah, kontaktirajo. "Zagotovili bomo pomoč naše svetovalne službe, ki je dostopna prek videoklica na telefonski številki 070 451 122 ali prek e-naslova: info@zveza-gns.si. S timi smo dogovorjeni, da jim v primeru, da bi psihosocialno pomoč potrebovala oseba z izgubo sluha, priskrbimo tolmača ali drug pripomoček, ki je potreben za komunikacijo," je povedala Teja Pahor Moder iz ZDGNS in pozvala vse osebe z okvaro sluha, tudi tiste, ki niso včlanjeni v društva, naj se obrnejo na njih.
Ljudje lahko za pomoč zaprosijo sami ali preko prostovoljcev ali koordinatorja, timi bodo delovali vsak delavnik od 8. do 15. ure, telefonska številka NIJZ-ja, kjer bodo zbirali povpraševanje, bo na voljo do osemnajstih. Podatki o mobilnih timih so dostopni TUKAJ. Mobilne enote ministrstva in NIJZ-ja bodo na terenu pomagale s svetovanji in pogovori. V sedmih timih so psiholog, socialni delavec, medicinska sestra in predstavniki nevladnih organizacij, za prevoz bodo skrbeli gasilci ali vojska. Mobilni timi naj bi delovali do konca leta, pomoč bodo zatem prevzeli centri za duševno zdravje in druge organizacije. V pripravi je tudi interventni zakon, ki bo time okrepil in po potrebi podaljšal njihovo delovanje.