Na URI Soča žal ugotavljajo, da se je letos število oseb s poškodbami hrbtenjače v Sloveniji znova povečalo. Na Oddelku za rehabilitacijo pacientov z okvaro hrbtenjače na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije Soča (URI Soča) na leto sprejmejo okrog 40 pacientov s težjimi poškodbami hrbtenjače. Letos so sprejeli že 33 pacientov s težjo ali zelo težko poškodbo, kar je skoraj polovica vseh sprejetih pacientov na oddelek, kjer sicer obravnavajo tudi paciente z obolenji hrbtenjače. Za primerjavo, lani so v vsem letu sprejeli 32 pacientov s težko poškodbo hrbtenice zaradi nesreče.
Padci so najpogostejši vzrok za poškodbe hrbtenjače
Po podatkih zadnjih šestih let na URI Soča do poškodbe hrbtenjače največkrat pride pri različnih padcih. "To so padci s stojne višine, padci doma, zatikanje v preprogo ali zunaj na pločniku," je povedal prim. mag. Rajmond Šavrin, dr. med., predstojnik Oddelka za rehabilitacijo pacientov z okvaro hrbtenjače na URI Soča. Na drugem mestu so poškodbe v prometnih nesrečah, pri čemer je Šavrin opozoril, da se v zadnjih letih povečuje število poškodovanih motoristov, ki prihajajo na njegov oddelek. "V letu 2019 je bilo število oseb, ki so se poškodovali v prometnih nesrečah z avtomobilom, enako številu oseb, ki so se poškodovali v prometni nesreči z motornim kolesom," je pojasnil Šavrin. Sledijo poškodbe hrbtenjače zaradi športnih nesreč in nesreč pri delu. Med pogostimi vzroki poškodb hrbtenjače so še padci na stopnicah, skoki v vodo ter padci z dreves in lestev. "V Sloveniji je tega res veliko. Predvsem starejši ljudje, ko v stanovanjih tavajo v temi, se velikokrat poškodujejo," je povedal Šavrin in dodal, da se s pojavom vsakega novega športa žal pojavijo tudi novi vzroki za poškodbe hrbtenjače.
Marsikatero poškodbo hrbtenjače lahko preprečimo
"Rehabilitacija po poškodbah hrbtenjače je kompleksen proces, saj so posledice za posameznike običajno zelo hude. Poškodba hrbtenjače običajno povzroči paraplegijo ali tetraplegijo ter s tem povezano paralizo bodisi spodnjega dela telesa ali celotnega telesa z motnjami delovanja številnih notranjih organov. To prinaša številne telesne, duševne, socialne, spolne in poklicne posledice za poškodovanca," je pojasnil Šavrin. Zato proces rehabilitacije zahteva sodelovanje celotnega tima strokovnjakov – zdravnikov, fizioterapevtov, delovnih terapevtov, psihologov, socialnih delavcev in zaposlenih v zdravstveni negi. Rehabilitacija je dolgotrajen proces, končni izid pa ni odvisen le od višine in obsega poškodbe hrbtenjače, ampak tudi od številnih drugih dejavnikov, kot so ustrezna pomoč na domu, urejeno širše urbano okolje, ustrezni medicinski pripomočki, prilagoditve na delovnem mestu in drugo. "Na današnji dan želimo poudariti, da bi bilo marsikatero od teh nesreč mogoče preprečiti, če bi se zavedali, kakšne nevarnosti prežijo na nas, in včasih ravnali drugače, bolj premišljeno in previdno," je še poudaril Šavrin. S tem strinjajo tudi v Zvezi paraplegikov Slovenije (ZPS). Predsednik ZPS Dane Kastelic je poudaril: "Ko skačete v vodo, prvi skok vedno opravite na noge, šele nato, ko se prepričate, da je varno, tudi na glavo. Na prvem mestu pa moramo biti starši in stari starši otrokom zgled in se tudi sami vesti po teh pravilih, s katerimi zmanjšujemo možnosti za poškodbe."
Načrti za reševanje bi morali vsebovati tudi načrt evakuacije gibalno oviranih oseb
Mag. Klemen Grabljevec, dr. med., predsednik upravnega odbora Slovenskega združenja za fizikalno in rehabilitacijsko medicino (ZFRM) in predstojnik Oddelka za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi možganov, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji na URI Soča, je poudaril: »Poškodba in bolezen hrbtenjače je stanje, ki v Sloveniji in zahodni Evropi prizadene od 50 do 60 oseb na milijon prebivalcev, pri nas je to 100 oseb na leto. Mednarodna organizacija za poškodbe hrbtenjače (ISCOS), ki je pobudnica mednarodnega dneva ozaveščanja o poškodbah hrbtenjače, je za letos določila temo, primerno svetovnim razmeram: Oboroženi konflikti in naravne katastrofe. To so razmere, v katerih lahko pride do poškodb hrbtenjače, po drugi strani pa pomenijo izrazito otežene okoliščine za osebe s predhodno pridobljeno poškodbo hrbtenjače, saj so gibalno ovirane in odvisne od invalidskega vozička in pomoči drugih oseb. "Zato si moramo nenehno prizadevati, da krepimo preventivne aktivnosti. Izkušnja požara na Krasu nas je vnovič opozorila, da morajo načrti za reševanje in evakuacijo ogroženih oseb pri elementarnih nesrečah vsebovati tudi natančen načrt evakuacije gibalno oviranih oseb, kar je zagotovo naša moralna in strokovna obveznost," je poudaril Grabljevec.
Življenje po poškodbi
Nino Batagelj se je poškodoval na današnji dan pred 13 leti, ko je pri 22 letih skočil v vodo, ne da bi preveril njeno globino. "Življenje po poškodbi je velik preskok za posameznika. To ni konec življenja, je pa prelomna točka, ogromna sprememba – tako za posameznika kot za njegovo družino in prijatelje, ki se jim življenje v trenutku obrne na glavo," je povedal Batagelj. Osnova za življenje s poškodovano hrbtenjačo je prilagojen prostor bivalnega okolja in tudi javnega prostora. Za prilagoditev pa morajo poskrbeti ustrezne ustanove. "Jaz sem se popolnoma rehabilitiral, tudi moja družina. Je pa res, da je posameznik tisti, ki mora biti trmast, ki mora biti vztrajen in se boriti naprej," je priznal Batagelj. Ob tem je opozoril, da čeprav je Slovenija leta 2014 sprejela Zakon o izenačevanju možnosti invalidov, ti še vedno nimajo enakopravnega dostopa do javnega prevoza. "Če se želiš samostojno premikati po Sloveniji, nujno potrebuješ osebno prilagojen osebni avtomobil, ki pa je za marsikaterega invalida (pre)velik finančni zalogaj," je pojasnil Batagelj. Ob tem je pristojne pozval, naj osebam, ki uporabljajo invalidski voziček, končno zagotovijo dostopne perone in avtobuse z dvigali, saj je za to že skrajni čas.