Zagovornik načela enakosti RS Miha Lobnik je izpostavil, da so med organizacijami, ki morajo po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo spodbujati enako obravnavanje, tudi visokošolski zavodi. Ti lahko sprejemajo posebne ukrepe za izboljšanje položaja skupin posameznikov z določenimi osebnimi okoliščinami, da bi se ti kljub morebitnim preprekam, ki izvirajo iz teh njihovih osebnih okoliščin, lahko vključili v študijski proces in študij tudi uspešno zaključili.
Zagovornik poudarja, da je takšne posebne ukrepe za zagotavljanje enakosti, ki se jim poljudno reče tudi pozitivna diskriminacija, možno sprejemati šele po tem, ko je slabši izhodiščni in siceršnji položaj določenih skupin posameznikov pri študiju dokazan. Za to pa so potrebne analize in podatki, ki ta manj ugoden položaj določenih skupin študentov dokazujejo in s tem upravičujejo potrebo po uvedbi posebnih ukrepov zanje.
Zagovornik je zato v priporočilu na predlog Nacionalnega programa visokega šolstva 2021–2030 ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport predlagal, da se v predlog doda cilj spremljanja dejanskega zagotavljanja enakih možnosti študentov z različnimi osebnimi okoliščinami, kot so spol, invalidnost, etnično poreklo in premoženjsko stanje. Na podlagi pridobljenih podatkov bi lahko načrtovali in izvajali spodbude za zagotavljanje enakega dostopa in uresničevanja pravice vseh do izobraževanja in do pridobitve največje dosegljive izobrazbe.
V priporočilu je Zagovornik opozoril tudi na prostorsko in komunikacijsko dostopnost v visokošolskih zavodih in študentskih nastanitvah. Zaradi nedostopnosti študijskih prostorov in študijskega procesa so morda nekateri diskriminirani, na primer zaradi osebne okoliščine invalidnosti ali zdravstvenega stanja. Prikrajšani so lahko študenti in vsi drugi, ki so vključeni v študijski proces. Zato je priporočil, da se v predlog Nacionalnega programa visokega šolstva 2021–2030 doda cilj zagotovitve dostopnosti učnih gradiv ter informacijsko-tehnične opremljenosti in prostorske dostopnosti visokošolskih zavodov.
Med cilje nacionalnega programa bi bilo treba po oceni Zagovornika dodati tudi uvedbo namenskih štipendij za študente s posebnimi potrebami. Pri tem priporočilu se je naslonil na svoje Posebno poročilo o položaju gluhih v izobraževalnem sistemu. V tem je med drugim ugotovil, da je ovira pri odločitvi gluhih študentov za študij in njegovo nadaljevanje tudi pomanjkanje finančne podpore in štipendij. Uvedba sistema štipendiranja, ki bo osebe z invalidnostmi spodbujal k doseganju višje izobrazbe, pa je navedena tudi med ukrepi Akcijskega programa za invalide 2022–2030. Zagovornik je zato priporočil, naj ministrstvo te cilje in načine, kako jih doseči, vključi v predlog Nacionalnega programa visokega šolstva 2021–2030.
Zagovornik je priporočil tudi, da se med cilje v visokem šolstvu doda tudi spodbujanje usposabljanja in osveščanja pedagoškega osebja o varstvu pred diskriminacijo študentov s posebnimi potrebami. Da mora država konkretizirati prizadevanja na tem področju, je Sloveniji leta 2018 priporočil tudi odbor Združenih narodov, ki bdi nad uresničevanjem Mednarodne konvencije o pravicah invalidov.