Sistem zajema institucionalno oskrbo, oskrbo na domu, oskrbovalca družinskega člana in denarni prejemek. V vse oblike oskrbe, razen institucionalne, sta vključeni pravica do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter e-oskrba. Obstoječe pravice po zagotovilih ministrstva za zdravje ne bodo odpravljene, ampak uvajajo primerljive pravice za primerljive potrebe. Uvrščanje v kategorije bo v domeni vstopnih točk Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer bodo potencialne upravičence do storitev uvrščali v kategorije po enakih merilih.
Zakon določa, da bo financiranje do leta 2025 zagotovljeno z že obstoječimi sredstvi v ta namen v pokojninski in zdravstveni blagajni, preostanek pa bo kril državni proračun. Do leta 2025 je medtem predvideno sprejetje posebnega zakona o zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, ki bo uredil financiranje po letu 2025.
Sprejetih več dopolnil, dvig plač v DSO-jih bo pokril proračun
Sprejeli so več koalicijskih dopolnil, tudi dopolnilo, po katerem bo manjkajočih 16 milijonov evrov za pokritje dviga plač v domovih za starejše do konca leta 2022 zagotovil državni proračun. Tako se po zagotovilih koalicije oskrbnine v domovih ne bodo zvišale, kot je bilo zaradi novembrskega podpisa dogovora o višjih plačah v zdravstvu in socialnem varstvu načrtovano sprva.
Z drugimi dopolnili, denimo, jasneje opredeljujejo višino začasnega denarnega prejemka, ki ga zavarovana oseba prejema v času do začetka uporabe nedenarne pravice v dolgotrajni oskrbi, prav tako pa tudi zagotavljajo neprekinjen prehod izvajalcev dolgotrajne oskrbe v instituciji z zdajšnjih predpisov v izvajanje dolgotrajne oskrbe po tem zakonu.
S sprejetim dopolnilom Levice pa so črtali del, po katerem bi morali tisti zavarovanci, po katerih je obvezno zdravstveno zavarovan, denimo, zakonec ali starš, predvidoma od januarja naprej plačevati prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje tudi za to osebo. V koaliciji so že med današnjo obravnavo dopolnil napovedali, da bodo to dopolnilo podprli. Kot so dejali v SDS-u, zapisana rešitev v predlogu zakona ni bila dorečena.
Koalicija zatrjuje, da bo zakon poskrbel za vse, ki potrebujejo pomoč
Predlog po besedah državne sekretarke na ministrstvu za zdravje Alenke Forte omogoča, da bodo upravičenci s primerljivimi potrebami dostopali do primerljivih pravic, saj bo dolgotrajna oskrba enotno sistemsko urejena.
V predstavitvi stališč poslanskih skupin so zagovorniki predloga poudarili, da je področje po približno 20 letih prizadevanj zdaj končno treba sistemsko urediti, potreba po tem pa je postala očitna tudi med epidemijo covida-19. Obstoječe oblike dolgotrajne oskrbe bodo ostale, se pa vključujejo v nov sistem, so povedali v SDS-u. Po zagotovilu NSi-ja bo zakon poskrbel za vse, ki potrebujejo pomoč, in nihče ne bo izpadel. V SMC-ju pa so spomnili na koalicijsko dopolnilo, po katerem bo 16 milijonov evrov manjkajočih sredstev za pokritje dviga plač v domovih za starejše zagotovil državni proračun.
V DeSUS-u so bili zadovoljni, da predlagani zakon zajema njihov predlog, po katerem bo prostovoljcem omogočena vključitev v sistem dolgotrajne oskrbe. V SNS-u pa so menili, da staranje prebivalstva zahteva nujne prilagoditve in zato ni časa za prepire o podrobnostih.
Kakšno bo financiranje?
V preostalem delu opozicije se niso strinjali, da se s sprejemanjem zakona tako mudi, še zlasti glede na to, da ne prinaša nič novega oz. uveljavljanje rešitev prestavlja na prihodnost. Predlog je po mnenju LMŠ-ja perdstavljal le ogrodje predlogov, ki jih bodo pozneje dodelali pravilniki. Vprašanje financiranja dolgotrajne oskrbe po opozorilu SD-ja ostaja odprto. Izvajanje dolgotrajne oskrbe mora biti del javne službe, prekarizacije in bogatenja na račun delovne sile pa ne sme biti, medtem ko je zakonski predlog diametralno nasprotje tega, pa so ugotovili v Levici.
Že zdaj se po navedbah SAB-a vpeljuje obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, pri tem pa ni jasno, kdo bo obremenjen in za koliko. Prav tako tudi nepovezani poslanci obžalujejo, da ključne stvari niso rešene.
Koalicija za pokritje manjkajočih sredstev iz proračuna
Po predstavitvi stališč poslanskih skupin so se poslanke in poslanci lotili tudi dopolnil. Z enim od je koalicija določila, da bi manjkajoča sredstva za dvig plač v domovih za starejše do konca leta 2022 zagotovil državni proračun. V delu opozicije pa so imeli pomisleke.
Poslanko SAB-a Alenko Bratušek je zanimalo, od kod bodo prišla sredstva za manjkajočih 16 milijonov evrov, ki jih je treba zagotoviti iz proračuna za dvig plač v domovih. Vprašala je, ali bo tudi to financirano z novim prispevkom, ki se uvaja s predlaganim zakonom. Po njenih besedah si vlada ne upa povedati, da bo z novim prispevkom dodatno obremenila gospodarstvo, namesto da bi ga razbremenila.
Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte je ob tem spomnila, da nikjer v predlogu zakona ne piše, da bo obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, ki se bo uveljavilo leta 2025, edini vir financiranja dolgotrajne oskrbe. Predlog namreč kot vire omenja še sredstva iz zdravstvene in pokojninske blagajne, državnega proračuna, demografskega sklada in EU-ja, pa tudi donacije.
Po predlaganem dopolnilu Levice pa bi črtali del, po katerem bi morali tisti zavarovanci, preko katerih je obvezno zdravstveno zavarovan družinski član, zakonec ali starš, predvidoma od januarja naprej plačevati prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje tudi za to osebo. V koaliciji so pri tem napovedali, da bodo dopolnilo podprli.
Več dopolnil, ki so jih k predlogu vložili v koaliciji, denimo jasneje opredeljuje višino začasnega denarnega prejemka, ki ga zavarovana oseba prejema v času do začetka koriščenja nedenarne pravice v dolgotrajni oskrbi, prav tako pa tudi zagotavlja neprekinjen prehod izvajalcev dolgotrajne oskrbe v instituciji z zdajšnjih predpisov v izvajanje dolgotrajne oskrbe po tem predlogu.