Že teden dni pred dogodkom se je Gal Kušlan Kranjc kot predstavnik Ekvilib Inštituta pozitivno odzval na vabilo Ministrstva za zunanje in evropske zadeve na sejo Medresorske komisije za človekove pravice, ki je v sredo, 13. decembra, v prostorih ministrstva na Gregorčičevi 27, razpravljala o stanju na področju človekovih pravic v Sloveniji in EU. "Pri potrditvi udeležbe nisem posebej opozarjal na to, da zaradi spinalne mišične distrofije uporabljam invalidski voziček, saj so bile na sejo vabljene tudi nekatere invalidske organizacije, zato sem sklepal, da je dogodek dostopen za vse," nam je povedal Kušlan Kranjc.
"Opravičili so se in me odslovili"
Ob prihodu na sejo sta z osebno asistentko najprej morala premagati prag na vhodu v stavbo na Gregorčičevi 27. "To nama je uspelo s pomočjo mimoidočih," je dejal Kušlan Kranjc. Potem pa se je njuna pot končala: "Seja je namreč potekala v 1. nadstropju stavbe, dvigala ali alternativnega vhoda za gibalno ovirane pa stavba nima. Predsednica komisije se je opravičila in mi razložila, da seje ni več mogoče prestaviti na drugo lokacijo, zato sem sejo še pred njenim začetkom moral zapustiti." Počutil se je razočaranega, sploh glede na to, da se je to zgodilo ravno na seji komisije za človekove pravice. "Še posebej ironično pa je, da je govor, ki sem ga pripravil za to sejo, naslavljal ravno dejstvo, da kot gibalno ovirana oseba, ki deluje na področju človekovih pravic, tako v zasebnem kot poslovnem življenju žal opažam, da je na tem področju izrečenih veliko besed, ki pa vse prepogosto niso podkrepljene z dejanji," je razočaran Kušlan Kranjc, ki je zaključil: "Seja je tako služila kot popolna prispodoba varovanja človekovih pravic v Sloveniji – na seji se je o tem veliko govorilo, medtem pa so bile le nekaj metrov stran enemu od udeležencev pravice kršene."
Zagovornik načela enakosti primer že obravnava
Na dogodek se je včeraj odzval Zagovornik načela enakosti, ki je zapisal, da že obravnava primer gibalno ovirane osebe, ki se zaradi nedostopnosti prostora ni mogla udeležiti seje medresorske komisije za človekove pravice, ki deluje pod okriljem ministrstva za zunanje in evropske zadeve. "Ovire v javnem prostoru so tisto, kar moramo kot družba odpraviti zato, da bi lahko vsi, ki se težje gibljejo, prihajali v vse prostore, dostopne večini," je poudaril Miha Lobnik, Zagovornik načela enakosti Republike Slovenije, ki je v zadnjem letu in pol s posebnimi poročili, raziskavami in priporočili večkrat opozoril na nespoštovanje Zakona o izenačevanju invalidov in Mednarodne konvencije o pravicah ljudi z invalidnostmi v Sloveniji. Odzval se je tudi Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC), kjer so prepričani, da navedeno ravnanje pomeni tako kršitev mednarodne konvencije o pravicah invalidov kot tudi nacionalne zakonodaje. Pozivajo institucije, da preverijo in preučijo, kako dostopni so prostori, v katerih delajo in organizirajo dogodke ter da posebno skrbnost namenijo ureditvi dostopa gibalno in senzorno oviranim osebam. "Nedopustno je namreč, da je zaradi nedostopnosti stavb oziroma prostorov onemogočeno sodelovanje osebam z invalidnostmi ter da v primeru situacij, kot je opisana zgoraj, organizatorji dogodka ne poiščejo ustreznih rešitev," so še zapisali.
Varuh Človekovih pravic izrazil ogorčenje
Za portal Dostopno je dogodek komentiral tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina. "Varuh človekovih pravic RS na pravice invalidov, med katere spada dostopnost objektov in storitev, stalno opozarja. Varuh Peter Svetina v konkretnem primeru izraža ogorčenje nad dejstvom, da organizatorji srečanj in dogodkov celo v letu 2023 ne pomislijo na potencialne potrebe različnih udeležencev in ne sledijo veljavni zakonodaji ter mednarodnim pravno zavezujočim dokumentom, kot je Konvencija o pravicah invalidov. Takšni primeri se žal še vedno dogajajo, kar kaže, da imamo kot družba še ogromno dela, da bomo brez diskriminacije zagotavljali vsem prebivalcem njihove pravice in pri vseh aktivnostih spoštovali njihovo dostojanstvo," so zapisali pri varuhu. Ob tem je Svetina spomnil še na lanski dogodek, ki sta ga organizirala Inštitut za študije prekariata in Ekonomska fakulteta (EF), ko sta na okroglo mizo o draginji povabila Ajdo Cimperman. Dva dni pred dogodkom so jo obvestili, da ne more sodelovati, ker predavalnica na EF nima dostopa za električni invalidski voziček. O tem smo pisali tudi na našem portalu.
Za komentar smo prosili tudi Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS): "Invalidi se v vsakdanjem življenju velikokrat soočamo z razkorakom med zapisanimi pravicami in dejanskim stanjem. Do polne dostopnosti in enakih možnosti sodelovanja v družbi je še daleč, čeprav se stanje v zadnjih letih izboljšuje. Kot je pokazal opisani primer, tudi dogodki, namenjeni razpravi o človekovih pravicah, niso izjema," je sporočila predsednica NSIOS Mateja Toman.
MZZ: Zagotavljamo, da bomo v prihodnje pozorni tudi na ta vidik
Z ministrstva so pojasnili, da so srečanje seje Medresorske komisije, ki običajno poteka v prostorih MZZ, zaradi napovedanega večjega števila udeležencev – skupno število se je gibalo okoli 40 oseb – izvedli na Gregorčičevi 27 v Ljubljani. Kot so zapisali, neljubi dogodek obžalujejo in priznavajo, da niso preverili možnosti dostopa za gibalno ovirane osebe. "Predsednica komisije se je predstavniku Ekviliba opravičila in obžalovala nastalo situacijo, tako ob njegovem prihodu na srečanje kot naknadno v pisni obliki. Prav tako je predsednica komisije predstavnika Ekviliba povabila že tam, kakor tudi naknadno, da svoja sporočila, ki jih je želel predstaviti na seji, posreduje po elektronski pošti ali telefonsko, z namenom, da se jih vključi v zapis srečanja ter se z njimi seznanijo tudi ostali udeleženci," so zapisali na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve in se Galu Kušlanu Kranjcu iskreno opravičili. "Ob tej priložnosti bi tako želeli zagotoviti, da bomo v prihodnje še posebej pozorni tudi na ta vidik," so še zapisali. Na vprašanji, na kakšen način in kdaj bodo dostopnost te stavbe zagotovili, pa so so pojasnili, da stavbo upravlja Generalni sekretariat vlade, ki je tudi pristojen za ureditev dostopnosti stavbe na Gregorčičevi 27. Prav tako Galu Kušlanu Kranjcu še niso posredovali obljubljenega zapisnika s seje, da si ga prebere in doda svoj komentar. "Seveda to ni isto, kot če bi sodeloval, pa vendar, do zdaj ga še nisem prejel," je še dejal Kušlan Kranjc.