Konferenca, ki so jo organizirali Univerza v Mariboru – Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI), Institut Jožef Stefan (IJS) in Evropski center za vire o dostopnosti (European accessibility resource center – AccessibleEU), je potekala pod okriljem multikonference Informacijska družba 2023 in je bila namenjena ozaveščanju, informiranju, mreženju in posvetovanju. Konferenca je potekala v živo na IJS in po spletni povezavi. Ves čas je bila tolmačena v slovenski znakovni jezik in podnaslovljena s slovenskimi podnapisi.
30 milijonov za zgraditev širokopasovnih omrežij
Konferenco je odprla državna sekretarka z ministrstva za digitalno preobrazbo dr. Aida Kamišalić Latifić, ki je poudarila, da ni razloga, da bi bil kdor koli izključen iz digitalnega sveta. "Na ministrstvu si intenzivno prizadevamo zgraditi širokopasovna omrežja in zapolnjevati vrzeli v ruralnih okoljih, čemur smo letos namenili 30 milijonov evrov nepovratnih sredstev iz kohezijskega sklada," je povedala in dodala, da bodo prihodnje leto za sofinanciranje gigabitne infrastrukture na manj zahtevnih lokacijah namenili 23 milijonov evrov. Kot je še dejala državna sekretarka, je ključ do digitalne pismenosti izobraževanje, zato na ministrstvu za digitalno preobrazbo financirajo številne projekte za dvig digitalnih kompetenc. "Potekajo razpisi za usposabljanja mladih in otrok ter žensk, starejših od 18 let. Veliko je zanimanja za projekt Mobilni heroji, ki se ga je do zdaj udeležilo tri tisoč starejših," je pojasnila. Na koncu je še spomnila, da bodo v petek, 13. oktobra, odprli prvih 62 od 222 digitočk, ki so namenjene pomoči državljanom pri uporabi digitalnih javnih storitev, ter udeležence povabila na Festival digitalnih spretnosti, ki bo prihodnji konec tedna v Mariboru.
Sekretar z Ministrstva za vzgojo in izobraževanje dr. Borut Čampelj je povedal, da je ministrstvo v zadnjih letih veliko naredilo za opremljanje izobraževalnih ustanov z digitalno tehnologijo. Razkril je še cilje nedavno objavljenega akcijskega načrta vizije digitalnega izobraževanja, ki med drugim predvideva ustanovitev centrov za digitalno izobraževanje, prenovo učnih načrtov, študijskih programov in delovnih mest ter izobraževanje in usposabljanje učiteljev, ravnateljev in drugih.
Saša Mlakar z direktorata za invalide na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je kot pomembna koraka sistemskih rešitev na področju dostopnosti digitalnih vsebin poudarila sprejetje Zakona o izenačevanju možnosti invalidov in Zakona o dostopnosti proizvodov in storitev za invalide in dodala: "Dostopnost digitalnih vsebin je temelj moderne družbe, za katerega si je treba prizadevati tako na lokalni in državni kot mednarodni ravni, saj je za uspeh nujno sodelovanje vseh."
Predsednica Nacionalnega sveta invalidskih organizacija Slovenije (NSIOS) Mateja Toman je spomnila, da smo zaradi vse hitrejšega tehnološkega napredka priča daljnosežnim spremembam na številnih področjih življenja posameznikov in družbe. "Digitalni svet prinaša številne priložnosti – nove oblike sodelovanja in dela na daljavo, tako da ni več fizičnih ovir –, a tudi številne ovire, na katere pri uporabi sodobnih digitalnih tehnologij naletimo invalidi." Kot je še opozorila, ima oviran dostop do digitalnega sveta hude posledice, saj izključenost iz digitalnega sveta pomeni izključenost iz sodobne družbe.
Samodejno razpoznavanje govora na predavanjih Online Notes
Jaka Čibej s filozofske fakultete je predstavil projekt Online Notes, s katerim želijo vzpostaviti orodje, ki razpozna govor predavateljev. "Tako bo tudi tujim študentom in študentom z oviranostjo omogočena dostopnost do predavanj na fakultetah," je pojasnil Čibej. Do zdaj so razvili dva modela, ki so ju preverili na 29 predavanjih v letih 2022 in 2023. "Povratne informacije še zbiramo, je pa precej pozitivnih odzivov predavateljev, ki orodje redno uporabljajo. Da je učinkovito, kaže tudi podatek, da sta dva tuja študenta uspešno opravila izpite iz predmetov, ki sta jih spremljala prek Online Notesa," je povedal Čibej. V nadaljevanju si želijo izboljšati modele za samodejno razpoznavanje govora, ki imajo še precej pomanjkljivosti: "Predavatelji se morajo prilagoditi, govoriti bolj razločno, počasneje. Za težavo se je izkazalo tudi mašilo 'ne', ki ga razpoznavalnik zapiše, prevede pa se kot zanikanje, kar je velik problem," je še povedal Čibej, ki si želi, da bi že prihodnje leto zaživela končna različica orodja Online Notes, da ga bodo lahko uporabljali na vseh fakultetah v Ljubljani.
Samodejno podnaslavljanje avdiovizualnih vsebin
Dr. Bogdan Dugonik s Fakultete za elektrotehniko v Mariboru (FERI) je govoril o uporabi tehnik za samodejno podnaslavljanje avdiovizualnih vsebin. Pojasnil je, da je podnaslavljanje pomembno za vse, ne le za osebe z izgubo sluha. "Predvsem kadar je v prostoru hrup ali če gre za nekakovostno opremo za predvajanje video- in avdiovsebin ter neprimerno akustično opremo prostorov." Kot je pojasnil, je ročno podnaslavljanje zelo zahtevno, zato potrebujemo na tem področju tehnološke rešitve. "Pri slovenščini imajo razpoznavalniki še veliko napak, ki jih je treba potem ročno popravljati, kar terja veliko časa. Ti programi še vedno ne prepoznajo dialektov, govora po domače. Druga težava je, da za transkripcijo potrebujejo več ur," je pojasnil Dugonik, ki računa, da bo na tem področju zelo prav prišel razvoj umetne inteligence.
Digitalna pismenost študentov s posebnimi potrebami
Z uporabo orodja CHAT GPT so raziskovalci s Fakultete za elektrotehniko v Mariboru preverjali, kakšna je stopnja digitalne in algoritemske pismenosti med študenti s posebnimi potrebami. "V raziskavi je sodelovalo 27 študentov s posebnimi potrebami, od tega 67 odstotkov moških in 33 odstotkov žensk. 35 odstotkov je bilo slepih, 17 odstotkov gluhih, po 20 odstotkov gibalno in kognitivno oviranih ter 19 odstotkov z govornimi oviranostmi," je pojasnila dr. Ines Kožuh. Raziskava, ki je sicer potekala na zelo majhnem vzorcu, je pokazala, da je skoraj 60 odstotkov udeležencev že uporabljalo orodje CHAT GPT, največ za študij in pri razvijanju kreativnih idej, 22 odstotkov se je zgolj pogovarjalo z njim. "Udeleženci so izkazali zadostno stopnjo računalniške pismenosti, vendar moramo biti zaradi majhnega vzorca previdni," je še dejala Kožuhova.
Avatarji namesto tolmačev?
O ustreznih rešitvah za postavitev tolmača na televizijskem zaslonu je govoril Bojan Mord, tudi sam gluha oseba, ki za sporazumevanje uporablja znakovni jezik: "Tolmač mora zavzemati tretjino prostora na zaslonu. Vseeno je, na kateri strani, pomembno je, da je v skladu z grafično podobo oddaje. Bistveno je, da je tolmač dobro viden. Še najbolje bi bilo, da bi imeli gluhi ob televizijskem zaslonu dodaten ekran, ki bi ga lahko po potrebi prestavljali." Mord je prepričan, da bi morala vsaka televizijska hiša imeti posebno uredništvo za znakovni jezik ter da bi morali večkrat tolmačiti tudi gluhi tolmači. Kot eno večjih težav pri tolmačenju je omenil hitrost govorjenih novic v dnevnoinformativnih oddajah: "Veliko informacij se s tolmačenjem izgubi, zato so za podrobnosti zelo dobrodošli tudi podnapisi," je poudaril Mord, ki je na vprašanje, ali meni, da bodo v prihodnosti tolmače nadomestili avatarji, odgovoril: "Tam, kjer so informacije bolj ali manj iste – vreme, vozni red avtobusov ipd., pridejo avatarji v poštev. Za filme in zapletenejše vsebine pa avatarji niso primerni, saj tam govorci uporabljajo narečja in zgodijo se nepredvidljive situacije, ki jih avatarji ne bodo prepoznali."
Do leta 2028 bodo pravila o dostopnosti morali upoštevati vsi
Strokovnjak za digitalno dostopnost Bogdan Cerovac iz Zavoda A11Y.si je poudaril pomen ozaveščanja o digitalni dostopnosti. "Glavni cilj mojega prispevka je, da se vsi deležniki začnejo zavedati, da je to tudi njihova stvar. Kar 96 odstotkov od milijona pregledanih spletnih strani na svetu ni v skladu s standardom WCAG, ki upošteva digitalno dostopnost. Po naši oceni je ta odstotek še večji, saj gre za avtomatično preverjanje, ki ne zazna vseh napak," je povedal Cerovac in opozoril, da bodo pravila o digitalni dostopnosti leta 2028, ko bo v veljavo stopil Evropski zakon o dostopnosti (European accessibility act), morali upoštevati tudi nekateri iz zasebnega sektorja, kot npr. e-commerce in e-banking, ne zgolj javni sektor. Ne nazadnje digitalna dostopnost po njegovih besedah izboljša uporabniško izkušnjo za vse uporabnike in zmanjša pravna tveganja. "Kultura dostopnosti je ključna – brez zavedanja, da je to del procesa, o katerem moramo vsi razmišljati, ne bomo dosegli dolgoročnih sprememb. Smernice za dostopnost so osnova, potrebujemo znanje, sodelovanje s strokovnjaki in osebami s posebnimi potrebami. Organizacije brez obstoječe izvršne strategije morajo čim prej začeti delati, če želijo doseči zakonodajo," je še dejal Cerovac.
Zakonodaja v Sloveniji se ne izvaja
Po besedah Tilna Škrabe iz Zavoda A11Y.si je dostopnost informacijskih rešitev ključ za opolnomočenje oseb z invalidnostmi. "Nedostopnost informacijskih rešitev je velika težava. Tu ne govorimo le o delu, ampak o naročanju k zdravniku, oddajanju prispevkov, vpogledu v svojo zdravstveno kartoteko ipd. V Sloveniji imamo po naših izračunih 477 tisoč oseb z oviranostmi, to je približno 30 odstotkov. Če štejemo še starostnike, ki imajo pridružene bolezni, številka naraste na 671.000," je poudaril Škraba. Temeljni zakon s področja digitalne dostopnosti je po njegovih besedah Zakon o javnem naročanju, ki ga v Sloveniji ne izvajamo. Zato so v zvezi s tem poslali vprašanje Računskemu sodišču, na odgovor še čakajo. "Zakaj se ne upošteva zakonodaja, ki vpliva na 30 % oseb v Sloveniji?" se je vprašal Škraba, ki je podobno kot Cerovac prepričan, da digitalna dostopnost ne bi smela biti omejena le na javni sektor. Kot eno ključnih težav je omenil pomanjkanje usposobljenih izvajalcev, ki bi znali narediti dostopne strani. "Maja letos smo preverili 25.541 spletnih strani v Sloveniji, le 53 jih je bilo brez napak, to je 0,2 promila," je povedal. Posledica nedostopnosti spletišč je, da se povečuje digitalni razkorak med družbenimi skupinami, a kot je dejal, je še večja težava zaostanek na področju razvoja kompetenc na tem področju. Zato bi bilo po njegovih besedah nujno, da vsak javni razpis vsebuje zahtevo, da so rešitve narejene dostopno. Izhod iz trenutne situacije vidi še v širši promocijski aktivnosti, nenehnim usposabljanjem strokovnega in odgovornega kadra, vključevanjem strokovnjakov in oseb z invalidnostmi. "Dostopnost je proces, je zavedanje, znanje, to ni vtičnik, ki ga damo na spletno stran in smo naredili svoje," je prepričan Škraba.
Platforma za učenje znakovnega jezika
Mag. Zdenka Wltavsky iz URI Soča, ki s sedmimi evropskimi partnerji sodeluje pri projektu Erazmus+, v katerem nastaja odprta spletna platforma za učenje znakovnega jezika ljudi, ki so v stiku z gluhimi, je predstavila sedem lekcij, ki jih bo platforma vsebovala na pobudo slovenskih udeležencev: "Med temami smo izbrali: spoznavanje, prosti čas, zdravstvene teme, življenje doma, abecedo in števila, družino in prijatelje ter načine, kako se približati gluhim." Vsaka lekcija bo vsebovala besedišče, slovnico, videoposnetek in testiranje.
Kako dobro so fakultete pripravljene na inkluzijo
Maja Pušnik s Fakultete za elektrotehniko v Mariboru je predstavila projekt, katerega cilj je razviti orodje, s katerim bodo lahko visokošolske ustanove ovrednotile, kako pripravljene so na inkluzijo v svojih ustanovah. "Inkluzija ni več nekaj, kar je dobra praksa, temveč nekaj nujnega, kar je treba čim bolj izvajati v izobraževalnih ustanovah. Pomen enakih možnosti za vse študente je nujen. Marsikaj je že razvito, a nismo še na cilju," je uvodoma pojasnila in dodala:. "Želimo si ponuditi orodje za ustanove, da bi lahko ocenile, kako daleč so pri zagotavljanju enakih pogojev za izobraževanje vseh." Največ pozornosti so posvetili dostopnosti skupinam študentov, ki imajo izgubo sluha in vida, motorične ter kognitivne težave. Kako dobro digitalno vključeni pa so študentje s posebnimi potrebami v visokošolskem izobraževanju, pa raziskujeta Alenka Gajšt in Nataša Mauko Zimšek iz Društva študentov invalidov Slovenije. "Ena od večjih težav, s katerimi se spoprijemajo slepi in slabovidni študentje, je izpolnjevanje obrazcev v obliki .pdf, uporaba PowerPointa, grafični prikazi in fotografije brez opisov ter nesmiselno poimenovanje povezav," je med drugim povedala Alenka Gajšt.
Podelili plaketo za najboljši članek na konferenci
Raziskovalci na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani (FE) razvijajo dostopen načrtovalnik poti z različnimi oblikami javnega potniškega prometa. Projekt je predstavila Žana Juvan s te fakultete in pojasnila, da so pri snovanju načrtovalnika pozorni na vse elemente digitalne dostopnosti: "Načrtovalnik bo omogočal načrtovanje poti z uporabo interaktivnega zemljevida s poudarkom na trajnostni mobilnosti in uporabi javnega prevoza. Cilj je tudi mobilna aplikacija, ki bo seveda dostopna za vse." Ob koncu predstavitev projektov in člankov je dr. Matjaž Debevc iz AccessibleEU podelil plaketo za najboljši članek na konferenci Marku Bajcu, Iztoku Lebarju Bajcu, Tjaši Šoltes, Jerneju Cveku, Jaki Čibeju, Kaji Gantar, Sari Sever in Simonu Kreku za projekt Online Notes.
