Povod za pripravo poročila je primer devetošolca, ki se ni mogel vpisati na Bežigrajsko gimnazijo, o katerem je Zagovornika obvestilo Društvo distrofikov Slovenije. "Odličen učenec, Zoisov štipendist, se je želel vpisati na Bežigrajsko gimnazijo, bil je na razgovoru na Gimnaziji Vič, zanimal se je za šolanje na tehnični gimnaziji na Vegovi, na Plečnikovi gimnaziji, Šubičevi gimnaziji, na Gimnaziji Ledina, Gimnaziji v Šentvidu in Poljanski gimnaziji. Vse naštete gimnazije so nedostopne za uporabnike invalidskega vozička," so zapisali v društvu. Ob tem je po njihovem mnenju "zlasti težko sprejeti dejstvo, da je bila Gimnazija Bežigrad v preteklosti že delno dostopna za gibalno ovirane dijake, vendar po obnovi (širitev jedilnice) ni več dostopna". Dijak se je naposled vpisal na Škofijsko klasično gimnazijo. "Mladim se zaradi pomanjkljive opremljenosti šol zapirajo vrata do boljšega življenja," je v poročilu opozoril Zagovornik načela enakosti. Od 181 šol, ki jim je Zagovornik poslal vprašanja o dostopnosti za gibalno ovirane osebe, jih je odgovorilo 98, od tega jih je 34 odstotkov odgovorilo, da so polno dostopne za gibalno ovirane dijake. Nedostopnih je 17 odstotkov šol, ostalih 49 odstotkov srednjih šol je delno dostopnih. Podatki Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) pa kažejo, da je dostopnih le 26% srednjih šol pri nas.
Za ureditev dostopnosti srednjih šol bi potrebovali dodatnih 18 milijonov evrov
In kaj je razlog, da je le četrtina srednjih šol pri nas polno dostopnih gibalno oviranim? "Šole so največkrat navajale, da nimajo denarja za posege oziroma izboljšave, kot je denimo vgradnja dvigala. Stavbe so starejše, zaščitene in rabijo več sredstev za prilagoditev," je pojasnil Matevž Kokol, svetovalec zagovornika načela enakosti. Ocena ministrstva za izobraževanje je, da bi za ureditev srednjih šol potrebovali približno 20 milijonov evrov. "Približno 80.000 evrov stane vgradnja dvigala, 8.000 evrov stopniščno dvigalo, 5.000 evrov pa stranišče. V predlogu proračuna za leto 2023/24 ta sredstva po do zdaj znanih podatkih niso zagotovljena. Zagotovljen je milijon evrov v letu 2023 in milijon v letu 2024," je povedala vodja sektorja za šolsko in predšolsko infrastrukturo z Direktorata za investicije na MIZŠ Mira Koren Mlačnik.
Do leta 2026 morajo biti vse šole dostopne
Lastniki objektov v javni rabi imajo še tri leta časa za prilagoditev dostopa stavb gibalno oviranim. Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) v 38. členu določa roke za primerno prilagoditev obstoječih objektov v javni rabi, torej tudi šol. Ta rok poteče 11. 12. 2025. "Iz odgovorov na poizvedbe Zagovornika je mogoče sklepati, da se ta skrajni rok približuje brez vidnih (pospešenih) naporov za odpravo ovir. Zato lahko pričakujemo, da številni objekti v javni rabi tudi ob poteku zakonskega roka ne bodo dostopni, tudi zato, ker vsi zavezanci niso dovolj seznanjeni z zakonskimi roki in dolžnostmi," je zapisano v Posebnem poročilu Zagovornika.
Skeptičen je tudi predsednik Zveze paraplegikov Slovenije Dane Kastelic: "Močno upam, da bo državi do konca leta 2025 uspelo, ampak po mojih izkušnjah ji ne bo. Medkrajevni promet bi moral biti dostopen do leta 2020, pa se še danes ne moreš odpeljati z avtobusom iz Ljubljane do Kranja." Ne gre le za to, da bodo šole postale dostopne gibalno oviranim dijakom, klančine uporabljajo tudi starši z otroškimi vozički ter gibalno ovirani učitelji in starši. "Ko sem bil sam starš na invalidskem vozičku, sem poznal že vse klopce v parku v okolici šole, kamor sem hodil na govorilne ure," je opisal Kastelic. Mira Koren Mlačnik je zagotovila, da bodo do novembra prihodnje leto šole in zavode pozvali, naj pripravijo podatke o dostopnosti. »Zanimalo nas bo, ali imajo parkirišče, klančino s pravilnim naklonom, vhod pravilne širine, primerno višino pragov, opremljenost z video zvočnim signalom, možnost gibanja znotraj objekta, notranje komunikacije s taktilnimi napravami, sanitarije, pa tudi dostopnost zunanjih igrišč in dvorišča," je naštela Koren Mlačnikova. S temi podatki, ki jih morajo šole in zavodi pripraviti do decembra letos bodo pripravili natančno analizo, ki bo služila kot podlaga za projektni in terminski načrt izvedbe. Ta bo po besedah Koren Mlačnikove nared do februarja prihodnje leto, ko načrtujejo tudi poziv vladi za investiranje v srednje šole. Glede na to, da bo šlo za precejšen finančni zalogaj, bodo sredstva poskusili zagotoviti tudi iz kohezijskih virov, je še zatrdila Koren Mlačnikova.
Zagotoviti je treba dostopnost vseh objektov v javni rabi
Zakonodaja sicer govori o ureditvi dostopa gibalno oviranim v objektih v javni rabi, ki pa niso le šole, temveč tudi hoteli, trgovine, restavracije ... "Gre za zakon s 15-letnim prehodnim obdobjem, ki se izteče čez tri leta. Toda zakonodaja posledic ne opredeli, " je pojasnil Georgi Bangiev z Ministrstva za okolje in prostor. "Zakon določa rok, ne opredeli pa posledic, kaj se zgodi, če rok ni izpolnjen." Poleg tega se postavlja vprašanje, kdo bo preverjal, ali so objekti prilagojeni. Na Ministrstvu za okolje in prostor so nam na vprašanje, ali bodo to preverjali gradbeni inšpektorji, odgovorili: "Inšpektorji nadzirajo zakonska določila, ki so v njihovi prisojnosti. Pristojnosti so določene v predpisih. Gradbeni inšpektorji bodo ta nadzor opravljali v skladu s tem, kar (bo) piše v zakonu oziroma predpisih, ki so sprejeti na podlagi zakonov, ki ureja to področje." Ker gradbena zakonodaja ne ureja inšpekcijskega nadzora in sankcij pri že obstoječih objektih, ki jih še niso obnavljali, smo se obrnili na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Zanimalo nas je, ali bodo v ZIMI, ki posledic v primeru nedostopnosti že obstoječih objektov v javni rabi po izteku prehodnega obdobja ne določa, predlagali spremembe oz. dopolnitev zakona. "Strinjamo se, da je potrebno to področje urediti, zato bomo ob prvih spremembah novele ZIMI uredili tudi nadzor nad izvajanjem te določbe,« so nam sporočili z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.